zagáta impasse ženski spol , cul-de-sac moški spol , accul moški spol
biti v zagati (figurativno) être dans une impasse (ali familiarno dans le pétrin)
Zadetki iskanja
- zagláditi (-im) | zaglájati (-am) perf., imperf.
1. otturare (con lo stucco, la cera)
2. lisciare, spianare, appianare:
zagladiti gube appianare le rughe
pren. zagladiti nasprotja spianare i contrasti - zaglédati apercevoir, voir, aviser, découvrir
zagledati luč sveta voir le jour, venir au monde, naître
zagledati se v koga s'éprendre, s'amouracher de quelqu'un, figurativno s'engouer, s'enticher, familiarno se toquer de quelqu'un - zagòn (-ôna) m
1. avvio, avviamento:
zagon motorja l'avviamento del motore
2. impeto, slancio:
ustvarjalni zagon impeto creativo
3. pren. sviluppo:
industrijski zagon dežele lo sviluppo industriale del paese
4. il condurre:
zagon krav v ogrado il condurre le vacche nel recinto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zagon tovarne l'impianto di una fabbrica - zagoréti (-ím) | zagorévati (-am) perf., imperf.
1. prender fuoco, infiammarsi
2. ardere, accendersi (tudi pren.)
3. pren. ardere, divampare:
v srcu mu je zagorelo sovraštvo il suo cuore arse di odio
v deželi je zagorel upor nel paese divampò la rivolta
4. pren. zagoreti od accendersi, infiammarsi, emozionarsi:
zagoreti od presenečenja emozionarsi dalla sorpresa
5. pren. entusiasmarsi (per); innamorarsi, infiammarsi (di):
zagorel je za nov načrt si entusiasmò per il nuovo progetto
zagorel je za sošolko si innamorò di una compagna di scuola
6. abbronzarsi; prendersi un'abbronzatura:
na počitnicah je lepo zagorel durante le vacanze si prese una bella abbronzatura
7. arrossire:
zagoreti od jeze, od sramu arrossire di rabbia, di vergogna - zagovoríti (duhove) conjurar
zagovoriti se equivocarse al hablar, cometer un lapsus linguae, fam trabucarse
zagovoril se je se le ha trabado la lengua - zagrábiti (-im)
A) perf.
1. afferrare, agguantare, ghermire, prendere:
zagrabiti z obema rokama agguantare con ambe le mani
2. pren. acchiappare, catturare (il fuggitivo)
3. zagrabiti za cominciare, mettersi a:
zagrabiti za delo cominciare a lavorare
4. prendere, cogliere:
zagrabila ga je jeza, strah fu preso dalla rabbia, dalla paura
zagrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
impers. kaj te je zagrabilo? ma cosa ti prende?
5. pren. toccare, turbare, appassionare:
zgodba je poslušalce zagrabila gli ascoltatori rimasero toccati dal racconto
6. agr. coprire (rastrellando):
zagrabiti jame coprire le buche (rastrellandovi terriccio e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nalogo je treba drugače zagrabiti il compito va affrontato diversamente
pren. zagrabiti priložnost, ki se ponudi approfittare dell'occasione
pren. zagrabiti za orožje decidersi per la lotta armata
pren. zagrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. zagrabiti za trnek abboccare all'amo
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui afferra la mano
B) zagrábiti se (-im se) perf. refl. afferrarsi - zagrabiti bika za roge frazem
(lotiti se težke naloge) ▸ szarvánál ragadja meg a bikát
Treba je le zagrabiti bika za roge in inovativne zamisli tudi tehnično izpeljati. ▸ Szarvánál kell megragadni a bikát, és az innovatív ötleteket műszakilag is meg kell valósítani.
Sopomenke: zgrabiti bika za roge, prijeti bika za roge - zagrísti (-grízem)
A) perf. addentare; mordere:
pes je zagrizel v rokav il cane addentò la manica
pren. zagristi v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte
B) zagrísti se (-grízem se) perf. refl.
1. addentare, mordere:
zobje so se ji zagrizli v spodnjo ustnico i suoi denti morsero il labbro inferiore
2. pren. penetrare; tagliare:
žaga se je zagrizla v les la sega penetrò nel legno
jermeni so se mu zagrizli v ramena le cinghie gli tagliavano le spalle
3. pren. accanirsi, sprofondare:
zagristi se v učenje accanirsi nello studio - zahòd (-óda) m
1. tramonto (del sole)
2. geogr. occidente, ovest, ponente; knjiž. occaso:
veter piha od zahoda il vento soffia da occidente
3. geogr. occidente, ovest, ponente:
živeti na zahodu dežele vivere nella parte occidentale del paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
film o Divjem zahodu western
Divji zahod Far West
pren. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga venire da tutte le parti del mondo
4. polit. Zahod Occidente, Paesi occidentali:
gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom la cooperazione economica tra i Paesi orientali e occidentali - zahodna elongacija stalna zveza
astronomija (o oddaljenosti proti zahodu) ▸ nyugati elongáció
Ob največji zahodni elongaciji vzide Merkur pred Soncem najbolj zgodaj, ob največji vzhodni elongaciji pa zaide za Soncem najpozneje. ▸ A „legnagyobb keleti elongáció” idején a Merkúr a a legkésőbbi időpontban nyugszik le Nap után, míg a „legnagyobb nyugati elongáció” idején a napfelkelte előtti legkorábbi időpontban kel fel. - zahtéva (-e) f domanda, esigenza, richiesta; preghiera, istanza; rivendicazione:
pisna, ustna zahteva domanda scritta, orale
gospodarske, politične zahteve esigenze, richieste; istanze economiche, politiche
zahteva za odškodnino richiesta di risarcimento, di indennizzo
zahteve trga le esigenze del mercato
na zahtevo a preghiera, su preghiera di
na zahtevo prizadete stranke su richiesta dell'interessato
ponovitev predstave je na splošno zahtevo si replica a richiesta generale
ozemeljske zahteve rivendicazioni, pretese territoriali - zaíti (sonce) se coucher, disparaître sous (ali à) l'horizon ; (zgrešiti pot) s'égarer, se perdre, se fourvoyer, faire fausse route
zaiti na kriva pota s'écarter du droit chemin, se dévoyer, mal tourner, se débaucher
v stisko zaiti tomber dans le besoin (ali la misére) ' - zájec zoologija lièvre moški spol ; (domači) lapin moški spol ; figurativno (bojazljivec) poule mouillée, froussard moški spol , poltron moški spol , couard moški spol ; (sezuvalo) retirebotte moški spol , arrache-botte moški spol
angorski zajec lapin angora
lov na zajce chasse ženski spol au lièvre
za tem grmom tiči zajec (figurativno) c'est là que gît le lièvre, voilà le hic, là est le nœud de l'affaire - zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.
1. attingere (udi pren. ); prendere:
zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
zajemati z žlico prendere col cucchiaio
čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)
2. catturare:
zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo
3. aspirare, inspirare (aria)
4. coprire; abbracciare:
oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città
5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti
6. catturare, far prigioniero:
rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti
7. trarre, ricavare, ricevere:
zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva
8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
hidr. zajeti izvir catturare la sorgente - zajésti (-jém)
A) perf.
1. pren. (porabiti, zapraviti za hrano) mangiare, mangiarsi:
zajedel je ves denar si è mangiato tutti i soldi
2. pren. (prebiti v uživanju hrane) consumare, sperperare, passare il tempo mangiando:
večino časa zaje in zapije la maggior parte della giornata la passa a mangiare e cioncare
B) zajésti se (-jém se) perf. refl.
1. (z jedenjem, grizenjem prodreti v kaj) penetrare (rodendo), rodere:
črv se zaje v jabolko il verme rode la mela
2. (prodreti v kaj trdega) penetrare; tagliare:
vrv se mu je zajedla v roke la fune gli taglia le mani
3. insinuarsi, infiltrarsi:
prah se zaje v preprogo la polvere si infiltra nel tappeto - zakaj1 warum; wieso, aus welchem Grund; weshalb, weswegen; (čemu) wozu
zakaj le wieso
zakaj neki warum denn (überhaupt)
zakaj pa ne warum (denn) nicht
| ➞ → čemu - zakáj
A) adv.
1. perché, per quale ragione, per quale motivo:
zakaj je jezen na nas perché è arrabbiato con noi
se bojiš? Zakaj le hai paura? Perché mai
greš z nami? Zakaj pa ne vieni con noi? E perché no, Ma certo
2. pog. (čemu) a quale scopo, perché:
zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico perché mi racconti queste cose? Perché tu sappia (la verità)
B) zakáj (-a) m il perché:
zakajev je veliko i perché sono tanti
C) zakáj konj. knjiž. perché, poiché, siccome:
cenili so ga, zakaj bil je pošten era stimato perché un grande galantuomo - zakapljáti (-ám) perf.
1. gocciolare:
voda zakaplja iz pipe il rubinetto gocciola
2. cadere:
listi so zakapljali na sprehajalce le foglie cadevano sui passeggiatori - zaklàd (-áda) m
1. tesoro:
otok z zakladom l'isola del tesoro
igre lov na zaklad caccia al tesoro
kopičiti zaklade accumulare tesori
pren. tega ne bi storil za vse zaklade sveta non lo farei per tutto l'oro del mondo
2. pren. tesoro:
umetnostni zakladi dežele i tesori artistici di un paese
3. pl. zakladi risorse, ricchezze:
izrabljati naravne zaklade dežel sfruttare le risorse naturali dei paesi
4. pren. pozzo, arsenale:
on je zaklad znanja, modrosti è un pozzo di scienza, di saggezza
5.
besedni zaklad lessico, vocabolario
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
minister za zaklad (zakladni minister) ministro del Tesoro