Franja

Zadetki iskanja

  • zagáta impasse ženski spol , cul-de-sac moški spol , accul moški spol

    biti v zagati (figurativno) être dans une impasse (ali familiarno dans le pétrin)
  • zagláditi (-im) | zaglájati (-am) perf., imperf.

    1. otturare (con lo stucco, la cera)

    2. lisciare, spianare, appianare:
    zagladiti gube appianare le rughe
    pren. zagladiti nasprotja spianare i contrasti
  • zaglédati apercevoir, voir, aviser, découvrir

    zagledati luč sveta voir le jour, venir au monde, naître
    zagledati se v koga s'éprendre, s'amouracher de quelqu'un, figurativno s'engouer, s'enticher, familiarno se toquer de quelqu'un
  • zagòn (-ôna) m

    1. avvio, avviamento:
    zagon motorja l'avviamento del motore

    2. impeto, slancio:
    ustvarjalni zagon impeto creativo

    3. pren. sviluppo:
    industrijski zagon dežele lo sviluppo industriale del paese

    4. il condurre:
    zagon krav v ogrado il condurre le vacche nel recinto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zagon tovarne l'impianto di una fabbrica
  • zagoréti (-ím) | zagorévati (-am) perf., imperf.

    1. prender fuoco, infiammarsi

    2. ardere, accendersi (tudi pren.)

    3. pren. ardere, divampare:
    v srcu mu je zagorelo sovraštvo il suo cuore arse di odio
    v deželi je zagorel upor nel paese divampò la rivolta

    4. pren. zagoreti od accendersi, infiammarsi, emozionarsi:
    zagoreti od presenečenja emozionarsi dalla sorpresa

    5. pren. entusiasmarsi (per); innamorarsi, infiammarsi (di):
    zagorel je za nov načrt si entusiasmò per il nuovo progetto
    zagorel je za sošolko si innamorò di una compagna di scuola

    6. abbronzarsi; prendersi un'abbronzatura:
    na počitnicah je lepo zagorel durante le vacanze si prese una bella abbronzatura

    7. arrossire:
    zagoreti od jeze, od sramu arrossire di rabbia, di vergogna
  • zagovoríti (duhove) conjurar

    zagovoriti se equivocarse al hablar, cometer un lapsus linguae, fam trabucarse
    zagovoril se je se le ha trabado la lengua
  • zagrábiti (-im)

    A) perf.

    1. afferrare, agguantare, ghermire, prendere:
    zagrabiti z obema rokama agguantare con ambe le mani

    2. pren. acchiappare, catturare (il fuggitivo)

    3. zagrabiti za cominciare, mettersi a:
    zagrabiti za delo cominciare a lavorare

    4. prendere, cogliere:
    zagrabila ga je jeza, strah fu preso dalla rabbia, dalla paura
    zagrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
    impers. kaj te je zagrabilo? ma cosa ti prende?

    5. pren. toccare, turbare, appassionare:
    zgodba je poslušalce zagrabila gli ascoltatori rimasero toccati dal racconto

    6. agr. coprire (rastrellando):
    zagrabiti jame coprire le buche (rastrellandovi terriccio e sim.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nalogo je treba drugače zagrabiti il compito va affrontato diversamente
    pren. zagrabiti priložnost, ki se ponudi approfittare dell'occasione
    pren. zagrabiti za orožje decidersi per la lotta armata
    pren. zagrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. zagrabiti za trnek abboccare all'amo
    pren. če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui afferra la mano

    B) zagrábiti se (-im se) perf. refl. afferrarsi
  • zagrabiti bika za roge frazem
    (lotiti se težke naloge) ▸ szarvánál ragadja meg a bikát
    Treba je le zagrabiti bika za roge in inovativne zamisli tudi tehnično izpeljati. ▸ Szarvánál kell megragadni a bikát, és az innovatív ötleteket műszakilag is meg kell valósítani.
    Sopomenke: zgrabiti bika za roge, prijeti bika za roge
  • zagrísti (-grízem)

    A) perf. addentare; mordere:
    pes je zagrizel v rokav il cane addentò la manica
    pren. zagristi v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte

    B) zagrísti se (-grízem se) perf. refl.

    1. addentare, mordere:
    zobje so se ji zagrizli v spodnjo ustnico i suoi denti morsero il labbro inferiore

    2. pren. penetrare; tagliare:
    žaga se je zagrizla v les la sega penetrò nel legno
    jermeni so se mu zagrizli v ramena le cinghie gli tagliavano le spalle

    3. pren. accanirsi, sprofondare:
    zagristi se v učenje accanirsi nello studio
  • zahòd (-óda) m

    1. tramonto (del sole)

    2. geogr. occidente, ovest, ponente; knjiž. occaso:
    veter piha od zahoda il vento soffia da occidente

    3. geogr. occidente, ovest, ponente:
    živeti na zahodu dežele vivere nella parte occidentale del paese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    film o Divjem zahodu western
    Divji zahod Far West
    pren. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga venire da tutte le parti del mondo

    4. polit. Zahod Occidente, Paesi occidentali:
    gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom la cooperazione economica tra i Paesi orientali e occidentali
  • zahodna elongacija stalna zveza
    astronomija (o oddaljenosti proti zahodu) ▸ nyugati elongáció
    Ob največji zahodni elongaciji vzide Merkur pred Soncem najbolj zgodaj, ob največji vzhodni elongaciji pa zaide za Soncem najpozneje. ▸ A „legnagyobb keleti elongáció” idején a Merkúr a a legkésőbbi időpontban nyugszik le Nap után, míg a „legnagyobb nyugati elongáció” idején a napfelkelte előtti legkorábbi időpontban kel fel.
  • zahtéva (-e) f domanda, esigenza, richiesta; preghiera, istanza; rivendicazione:
    pisna, ustna zahteva domanda scritta, orale
    gospodarske, politične zahteve esigenze, richieste; istanze economiche, politiche
    zahteva za odškodnino richiesta di risarcimento, di indennizzo
    zahteve trga le esigenze del mercato
    na zahtevo a preghiera, su preghiera di
    na zahtevo prizadete stranke su richiesta dell'interessato
    ponovitev predstave je na splošno zahtevo si replica a richiesta generale
    ozemeljske zahteve rivendicazioni, pretese territoriali
  • zaíti (sonce) se coucher, disparaître sous (ali à) l'horizon ; (zgrešiti pot) s'égarer, se perdre, se fourvoyer, faire fausse route

    zaiti na kriva pota s'écarter du droit chemin, se dévoyer, mal tourner, se débaucher
    v stisko zaiti tomber dans le besoin (ali la misére) '
  • zájec zoologija lièvre moški spol ; (domači) lapin moški spol ; figurativno (bojazljivec) poule mouillée, froussard moški spol , poltron moški spol , couard moški spol ; (sezuvalo) retirebotte moški spol , arrache-botte moški spol

    angorski zajec lapin angora
    lov na zajce chasse ženski spol au lièvre
    za tem grmom tiči zajec (figurativno) c'est là que gît le lièvre, voilà le hic, là est le nœud de l'affaire
  • zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.

    1. attingere (udi pren. ); prendere:
    zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
    zajemati z žlico prendere col cucchiaio
    čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)

    2. catturare:
    zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo

    3. aspirare, inspirare (aria)

    4. coprire; abbracciare:
    oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
    s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città

    5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
    organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
    zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
    zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti

    6. catturare, far prigioniero:
    rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti

    7. trarre, ricavare, ricevere:
    zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva

    8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
    požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
    pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
    pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
    pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
    hidr. zajeti izvir catturare la sorgente
  • zajésti (-jém)

    A) perf.

    1. pren. (porabiti, zapraviti za hrano) mangiare, mangiarsi:
    zajedel je ves denar si è mangiato tutti i soldi

    2. pren. (prebiti v uživanju hrane) consumare, sperperare, passare il tempo mangiando:
    večino časa zaje in zapije la maggior parte della giornata la passa a mangiare e cioncare

    B) zajésti se (-jém se) perf. refl.

    1. (z jedenjem, grizenjem prodreti v kaj) penetrare (rodendo), rodere:
    črv se zaje v jabolko il verme rode la mela

    2. (prodreti v kaj trdega) penetrare; tagliare:
    vrv se mu je zajedla v roke la fune gli taglia le mani

    3. insinuarsi, infiltrarsi:
    prah se zaje v preprogo la polvere si infiltra nel tappeto
  • zakaj1 warum; wieso, aus welchem Grund; weshalb, weswegen; (čemu) wozu
    zakaj le wieso
    zakaj neki warum denn (überhaupt)
    zakaj pa ne warum (denn) nicht
    | ➞ → čemu
  • zakáj

    A) adv.

    1. perché, per quale ragione, per quale motivo:
    zakaj je jezen na nas perché è arrabbiato con noi
    se bojiš? Zakaj le hai paura? Perché mai
    greš z nami? Zakaj pa ne vieni con noi? E perché no, Ma certo

    2. pog. (čemu) a quale scopo, perché:
    zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico perché mi racconti queste cose? Perché tu sappia (la verità)

    B) zakáj (-a) m il perché:
    zakajev je veliko i perché sono tanti

    C) zakáj konj. knjiž. perché, poiché, siccome:
    cenili so ga, zakaj bil je pošten era stimato perché un grande galantuomo
  • zakapljáti (-ám) perf.

    1. gocciolare:
    voda zakaplja iz pipe il rubinetto gocciola

    2. cadere:
    listi so zakapljali na sprehajalce le foglie cadevano sui passeggiatori
  • zaklàd (-áda) m

    1. tesoro:
    otok z zakladom l'isola del tesoro
    igre lov na zaklad caccia al tesoro
    kopičiti zaklade accumulare tesori
    pren. tega ne bi storil za vse zaklade sveta non lo farei per tutto l'oro del mondo

    2. pren. tesoro:
    umetnostni zakladi dežele i tesori artistici di un paese

    3. pl. zakladi risorse, ricchezze:
    izrabljati naravne zaklade dežel sfruttare le risorse naturali dei paesi

    4. pren. pozzo, arsenale:
    on je zaklad znanja, modrosti è un pozzo di scienza, di saggezza

    5.
    besedni zaklad lessico, vocabolario
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    minister za zaklad (zakladni minister) ministro del Tesoro