Franja

apurement [apürmɑ̃] masculin, commerce definitiven pregled in odobritev

apurement de compte računovodski zaključek

aquel, aquella, aquello (aquél, aquélla) oni, ona, ono; oni tam, tamkajšnji

un aquél oné, onegá
con el aquél de que s pretvezo, da ...
todo aquél que vsak, ki
como aquello de... kot se (navadno) reče

aquí tu, tukaj; semkaj; sedaj; tedaj

de aquí odslej
aquí mismo ravno tu; takoj
de aquí a un poco kmalu
de aquí a ocho días čez teden dni, danes teden
de aquí para allí tu pa tam
hasta aquí do tu; doslej
aquí para entre los dos med nama povedano
¡aquí! pozor!
¡aquí de Dios! bog mi pomagaj!
¡he aquí! ¡ve aquí! ¡ved aquí! glej no!

Aquiles moški spol Ahil

tendón de Aquiles Ahilova peta
argumento Aquiles prepričevalen (neovržen) dokaz

Aquītānī -ōrum, m Akvitanci, ibersko (?) ljudstvo med Garumno in Pireneji: C. Od tod adj.

1. Aquītānus 3 akvitanski: gens Tib.; subst. Aquītānia -ae, f Akvitanija, pokrajina v južni Galiji: C., T.

2. Aquītānicus 3 akvitanski: sinus Plin.(zdaj Golfe de Gascogne) Plin., Gallia, provincia Plin., Amm.

A.R. abbréviation accusé de réception postal; aller et retour; Agence Reuter; Altesse Royale; à remettre contre reçu; autoroute; avions à réaction

ara ženski spol (žrtvovalni) oltar

en (las) aras de la patria domovini na oltar
acogerse a las aras zateči se pod varstvo

āra -ae, f (st.lat., osk. in umbr. āsā) vsako dvignjeno mesto iz zemlje, kamenja, ruše idr.

1. grmada: ara sepulcri V., Sil., ara sepulcralis O.

2. kamnit spomenik: ad memoriam aeternitatis (exstructa) ara virtutis Ci., erigere duodecim aras ex quadrato saxo Cu., ara Lunensis Suet. iz lunskega marmorja.

3. pl. arae skalovje, kleči, poseb. kot nom. propr. Ārae Skalovine, Kleči okrog egimurskega (Aegimūrus) otoka: Varr. ap. Serv., Plin., saxa vocant Itali Aras V.

4. daritveno ognjišče, žrtvenik, nizek žrtvenik iz zemlje, kamenja, ruše, ne le v svetiščih, v taborih in na javnih krajih, ampak tudi v zasebnih hišah: Iovis ara Pl., vidi Iovis aram sanguine turparei (= turpari) Enn., ara penatium Ci., ara maxima V., O. = ara ma-gna T. Herkulov žrtvenik na Volovskem trgu (forum boarium) v Rimu, aram condere L., aras ponere V., aram dedicare Ci., aram consecrare deo Ci., simulacra arasque consecrare N., si aram tenens iuraret Ci. = med prisego so se držali žrtvenika, od tod aram tangere V. priseči (prisegati); pl. nam. sg.: filia victima aris admota L., ibat ad antiquas Hecates Perseïdos aras O., talibus orantem dictis arasque tenentem audiit omnipotens V. Pogosta je zveza arae et (ac, atque) foci, arae focique darovališča po svetiščih in hišah, državna in domača svetišča, domovina in dom, država in rodbina: in aris et focis Ci., quos tu et aras et focos relinquere coëgisti Ci., ego pulsus aris, focis, dis penatibus Ci., de aris ac focis decernere Ci., contra aras et focos arma ferre, bellum gerere Ci., aris atque focis bellum parare S., pro aris atque focis certare S., pro aris focisque dimicare L.; tudi samo: relictis aris suis trans maria sequi colonos Sen. ph.; met. pribežališče, zavetišče, zavetje (iskaje varstva so sedali na žrtvenike): tamquam in aram confugitis ad deum Ci., hic portus, haec arx, haec ara sociorum Ci., caput urbis, templum sanctitatis, aram sociorum inflammare Ci., ara tribunatūs Ci., confugere ad aram legum Ci., dextrae firma sit ara meae O., tu citius venias portus et ara tuis O.; pren. Āra Žrtvenik, ozvezdje na južnem nebu: Hyg., Nepae cernes propter fulgentis acumen Aram Ci. poet., pressa Ara O. nizko stoječi žrtvenik. — Kot nom.propr.
a) Ara Ubiōrum Žrtvenik v Ubijcih, postavljen Avgustu na čast, pozneje mesto (zdaj Bad Godesberg pri Bonnu): T.
b) Philaenōn Arae (Φιλαίνων βωμοί) Žrtvenika bratov Filenov (gl. Philaenī), pristaniško mesto ob kartaginsko-kirenski meji: S.; tudi Philaenorum arae: Mel., Plin.

aramio

estar de aramio neobdelan biti (polje)

araña ženski spol pajek; svečnik s krono; lestenec; skopuh, stiskač; pocestnica

araña crucera križasti pajek
patas de araña slabotne in krive noge

aranžiranje samostalnik
1. (o umetniški predstavitvi) ▸ dekoráció, rendezés, elrendezésIkebana je japonska umetnost aranžiranja cvetja. ▸ Az ikebana japán virágkötő művészet.
Vrhunski slaščičar je mojster aranžiranja sladic, zato zunanji videz vsake pripoveduje svojo zgodbo. ▸ A mestercukrász az édességek dekorációjának mestere, ezért minden egyes sütemény történet beszél el.

2. (o priredbi skladbe) ▸ hangszerelésOd inštrumentov obvlada harmoniko, veliko pa se ukvarja z aranžiranjem pesmi. ▸ A hangszerek közül harmonikán játszik, de sokat foglalkozik a dalok hangszerelésével is.

arbitrage [-traž] masculin razsodba; razsodišče; razsojanje, commerce arbitraža; sport sojenje

Cour féminin d'arbitrage de la Haye arbitražno sodišče v Haagu
erreur féminin d'arbitrage (sport) sodnikova pomota, napaka
l'arbitrage du match a été impartial sojenje tekme je bilo nepristransko
soumettre un différend à l'arbitrage predložiti spor razsodišču

arbitrātus -ūs (klas. le v abl. sg.), m (arbitrārī) (lastni, svoj) razsodek, izprevidek, (svoje) mnenje, misel, volja, svojevoljnost, neomejeno (po)oblastilo: L., T., Suet., tuos (= tuus) arbitratus sit, conburas, si velis Pl., arbitratu alicuius Ca., eius mulieris arbitratu gessisse praeturam Ci., quasi me tuo arbitratu et non meo gratum esse oporteat Ci., cuius arbitratu sit educatus Ci., cuius (Sullae) arbitratu de communibus negotiis consuleretur S.

arbitre [arbitr] masculin

1. (raz)sodnik, razsojevalec

arbitre de la vie gospodar nad življenjem (in smrtjo)
l'arbitre a expulsé un joueur du terrain (sport) sodnik je izključil igralca
arbitre de la mode razsodnik glede mode
il est l'arbitre des élégances on je razsodnik v vprašanjih dobrega okusa, mode ipd
il est l'arbitre de la paix ou de la guerre on odloča o miru ali vojni

2.

libre arbitre svobodna volja

arbitrer [-tre] verbe transitif razsoditi; sport soditi (tekmo)

arbitrer un différend razsoditi spor
arbitrer un match de football soditi nogometno tekmo

arbitrium -iī, n (arbiter)

1. prisotnost tuje osebe: en locus ab omni liber arbitrio (arbitro?) vacat Sen. tr.

2. razsodnikova razsodba, razsodniški izrek o čem: aliud est iudicium, aliud arbitrium (prim. iudex in arbiter) Ci., arb. rei uxoriae Ci., captare arbitria principalium armorum Vell. lastiti si razsodništvo v prepiru poglavarjev, arbitrium recipere Icti.

3. pren.
a) sodniški izrek, sodba, odredba: cum... de te... Minos fecerit arbitria H., penes usum est arbitrium loquendi H., id arbitrium sui consilii esse negavit Cu., victoris arbitrium exspectare (opperiri) Cu., victoriae arbitrium agere Cu.
b) (lastni, svoj) razsodek, izprevidek, (svobodna) odločitev, volja, mnenje: Lucr., H., O., quid enim ille unquam arbitrio suo fecit? Ci., eius (Aristidis) arbitrio N., arbitrio meo, parentum arbitrio Cu., ad arbitrium suum imperare C., ad arbitrium tuum testes dabo Ci., non vestri erit arbitrii, si... L., arb. in eligendo L., liberum arbitrium pacis ac belli L., arbitrium salis vendendi L., arbitria funeris Ci. (po stanu in imetju odmerjena) pogrebščina (pren.: nondum palam factum erat occidisse rem publicam, cum tibi arbitria funeris solvebantur Ci.), arbitrium liberum mortis Cu. svobodna izbira smrti, arbitrio auris uti Gell. po sluhu odločati.
c) gospostvo, svojevoljnost, (neo-mejena) oblast: Sen. ph., Plin., Q., Suet., ut omnia unius arbitrio gererentur N., quam (vitam) ne alieno arbitrio amitteret N., cuius (Iovis) nutu et arbitrio caelum, terra mariaque reguntur Ci., in eius arbitrium ac potestatem venire nolebant Ci., me vindices ab Romanorum arbitrio L., arbitrio volucrum raptatur equorum O., arbitrium regni (rerum Romanarum) agere T.

árbitro neomejen, svoboden, samovoljen

árbitro m razsodnik, neomejen gospodar
fallo de árbitro sodniški izrek

árbol moški spol drevo; vreteno, os; jambor

árbol de costados rodovnik
árbol frutal sadno drevo
árbol mayor glavni jambor
árbol de Navidad, árbol de Noel božično drevo
árbol del pan kruhovec
árbol de adorno okrasno (vrtno) drevo

arborer [arbɔre] verbe transitif vidno nositi; izobesiti

arborer un drapeau izobesiti zastavo
(figuré) arborer l'étendard de la révolte upreti se; spuntati se
arborer un insigne à sa boutonnière nositi znak v gumbnici
arborer un sourire s smehljajem vidno vsem kazati svoje zadovoljstvo, veselje, ostentativno se nasmehniti

arbre [arbr] masculin drevo; jambor; vreteno, os

arbre forestier, fruitier gozdno, sadno drevo
arbre nain pritlikavo drevo
arbre généalogique rodovnik
arbre de Noël božično drevo
(religion) l'arbre de la science du bien et du mal drevo spoznanja
arbre de commande, moteur pogonska gred
arbre de transmission transmisijska gred
abattre un arbre podreti, posekati drevo
les arbres lui cachent la forêt (figuré) od dreves ne vidi gozda
faire l'arbre fourchu postaviti se na glavo in noge narazen moleti
monter dans un arbre vzpenjati se na drevo
tel arbre, tel fruit (proverbe) jabolko ne pade dalečod drevesa