Franja

book² [buk] prehodni glagol
v knjigo vpisati, vknjižiti, registrirati; kupiti vozovnico ali vstopnico; rezervirati (sobo, vozovnico, vstopnico); angažirati; povabiti

I'll book you for Saturday pričakujem vas v soboto
he is booked for a sad end namenjena mu je žalostna usoda
pogovorno to be booked to do s.th. morati kaj narediti
all seats are booked vsi sedeži so razprodani
I am booked to see him on Tuesday zmenil sem se z njim za torek

bòr¹ (bôra) m bot. pino (Pinus):
pogozdovanje krasa z borom rimboschimento del carso con pini
črni bor pino negro, austriaco (Pinus nigra)
pritlikavi bor mugo (Pinus montana)
rdeči bor pino comune, silvestre (Pinus silvestris)

bord [bɔr] masculin rob, kraj; krajevec (klobuka); breg, obala; obšiv; ladijski bok; ladja

à bord na ladji
au bord de na robu, poleg
au bord de la mer ob morju
bord à bord tesno eden poleg drugega
à pleins bords v obilici
journal masculin de bord ladijski dnevnik
aller, rester à bord iti na ladjo, ostati na ladji
avoir un mot sur le bord des lèvres imeti besedo na koncu jezika
être au, sur le bord de nameravati
être au bord des larmes biti blizu solz
être au bord de la tombe biti z eno nogo v grobu
être du bord (de quelqu'un) pripadati isti stranki, biti istega naziranja (kot nekdo drugi)
jeter par-dessus bord pometati v morje
mettre un bord à une jupe obrobiti krilo
quitter le bord zapustiti ladjo
virer de bord smer, mnenje spremeniti

bóren (-rna -o) adj.

1. meschino, scarso, stentato, misero, debole; poco:
svet porasel z borno travo una landa coperta di poca erba
borna luč luce debole

2. povero, misero, miserabile:
borna koča misera capanna
borno bivališče abituro

bori|ti se (-m se) kämpfen; šport ringen, mečevati se: fechten
nehati se boriti den Kampf aufgeben
|
boriti se proti kämpfen gegen, ankämpfen gegen, samo figurativno : (etwas) bekriegen
boleznim/ škodljivcem: (etwas) bekämpfen; figurativno avtocesti ipd.: Front machen gegen
figurativno s pesmijo se boriti proti ansingen gegen
boriti se s (čim) ankämpfen gegen (s spancem gegen den Schlaf)
s tujim jezikom: große Schwierigkeiten haben
boriti se s smrtjo mit dem Tod(e) ringen
boriti se z mlini na veter mit/gegen Windmühlen kämpfen
boriti se (skupaj) s kom mitkämpfen
boriti se za kämpfen um, figurativno etwas verfechten, ringen um

boríti se (telesno) to fight; šport to fence; figurativno to conflict, to battle, to war; (meriti se) to contend, to cope (z with); to contest; (upirati se) to resist, to combat, to withstand; (konkurirati) to compete (z with), to vie (with someone for something), to rival (in something); (stremeti za) to strive for

boríti se za to struggle for
boríti se za koga (figurativno zastarelo) to break a lance for someone
boríti se za golo življenje (figurativno) to live from hand to mouth, to struggle to make ends meet, to struggle to survive
boríti se proti močnejšemu to fight against the odds
boríti se s seboj to be undecided
boríti se s smrtjo to struggle with death, to suffer one's last agony, to suffer the pangs of death
boríti se na vse kriplje, z vsemi sredstvi to fight tooth and nail
boríti se s težavami to contend with difficulties
boríti se z velikimi težavami to labour under great difficulties
boríti se z valovi to battle against the waves
boríti se z vetrom to battle against the wind
do zadnjega (diha) boríti se to fight till the last gasp

boríti se (-ím se) imperf. refl.

1. lottare, combattere, battersi:
boriti se kakor lev lottare da leone, come un leone
boriti se na življenje in smrt combattere fino all'ultimo sangue

2. (prizadevati si za kaj) battersi, lottare:
boriti se za prvo mesto battersi per il primo posto
boriti se s spancem lottare col sonno

3. pren. (težko hoditi skozi kaj) avanzare, procedere faticosamente:
boriti se skozi zamete procedere faticosamente nella neve
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. krepko se boriti z vinom sbevazzare, trincare
pren. boriti se s smrtjo agonizzare
pren. boriti se z jezikom parlucchiare una lingua
pren. boriti se z mlini na veter combattere contro i mulini a vento
boriti se z ramo ob rami combattere insieme, fianco a fianco

borovec samostalnik
Pinus (drevo) ▸ fenyőMorda ob večerih, ko se je vonj borovcev spajal z vetrom z morja. ▸ Talán esténként, amikor a fenyő illata a tengeri széllel találkozott.
Številni otoki in otočki, eni goli, drugi poraščeni z borovci, tretji pokriti z nasadi oljk, so divji, romantični in neresnični. ▸ Számos kisebb-nagyobb vad, romantikus és valótlannak tűnő sziget, az egyik kopár, a másikon fenyvesek, a harmadikon olajfaültetvények.
Sopomenke: bor

borovnica samostalnik
1. pogosto v množini (plod) ▸ áfonyaPosušene borovnice so eno najboljših rastlinskih zdravil za zdravljenje drisk, posebno pri otrocih in občutljivih osebah. ▸ Hasmenés ellen, különösen gyerekeknél és érzékeny személyeknél a leghatékonyabb a szárított áfonya.
Sopomenke: navadna borovnica
Povezane iztočnice: sibirska borovnica

2. pogosto v množini (grm) ▸ áfonyaSopomenke: navadna borovnica
Povezane iztočnice: sibirska borovnica

borza dela stalna zveza
1. v ekonomiji (trg dela) ▸ állásbörze, munkakerőpiac
Danes njegovo podjetje zaposluje 50 odstotkov invalidov, ki jih je vzel z borze dela. ▸ Ma vállalata 50 százalékban rokkantakat foglalkoztat, akiket a munkaerőpiacról vett át.

2. (urad) ▸ foglalkoztatási hivatal, munkaügyi központ
Šla je na borzo dela in se postavila v vrsto, pri okencu pa je stala neka lepo oblečena gospa, ki je z uslužbenko govorila nemško, iskala je primerno sobarico. ▸ Elment a foglalkoztatási hivatalba, és beállt a sorba, az ablaknál egy csinos hölgy állt, aki németül beszélt az ügyintézővel, és megfelelő szobalányt keresett.

bōsco m (pl. -chi)

1. gozd, hosta:
bosco di querce, di faggi hrastov, bukov gozd
bosco ceduo sečen gozd
andare al bosco iti po drva (v gozd)

2. pren.
buono da bosco e da riviera za vse uporaben človek
essere uccel di bosco biti na begu (pred policijo), biti neulovljiv
portar legna al bosco šalj. nositi vodo v Savo
curare qcn. con sugo di bosco šalj. ozdraviti koga z leskovo mastjo

3. pren. gozd, množica:
un bosco di capelli griva
PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kakor ptiček v zlati kletki

bòsīlje s bosilje, šopki bosilja, bazilike; smilje i bosilje malo zlo v primerjavi z drugim zlom; spahije su u Srbiji smilje i bosilje, ali gdjekoja sela imaju drugu bijedu, tj. čitluksahibije

bosom² [búzəm] prehodni glagol
varovati, čuvati; objeti

poetično a house bosomed in trees hiša, obdana z drevesi

bòsti bòdem, oni bòdū, bòdi, bòdijāh -āše, bòdoh, bòde, bô bòla; bódūći, bòden bodèna, dol. bòdenī -ā
1. bosti, zbadati: bosti iglom; trnje bode; volovi se bodu; ženo, molim te, nemoj bosti i nasrtati
2. iztikati: bosti komu oči
3. vtikati: bosti nos u svaku sitnicu
4. šut se s rogatim ne može bosti šibkejši se z močnejšim ne more dajati

bôsti to sting, to prick; (z iglo) to prick with a needle ali pin, to pin, to stick; (z rogovi) to butt

bode me (v boku) I have a stitch in my side
to bode v oči that strikes the eye
to me bode v oči it hurts me to see it
bôsti se (z rogovi) to butt

bôsti (bôdem)

A) imperf.

1. pungere, ferire (tudi pren.):
trnje me bode le spine mi pungono
bode ga njihov prezir lo punge il loro disprezzo

2. (delati vbode) pungere; dare punti; pren. trapassare, fissare:
iglo bosti v tkanino dare punti nel tessuto
oči so bodle vanj gli occhi lo trapassavano

3. (riniti iz česa) spuntare:
žito že bode iz zemlje il grano sta già spuntando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bosti v oči dare nell'occhio, balzare agli occhi
pren. resnica v oči bode la verità è spesso molesta
pren. bosti v nos stuzzicare (il naso)
krava bode la mucca da cornate

B) bôsti (bôde) imperf. impers. (čutiti ostro bolečino) pungere, sentire punture

C) bôsti se (bôdem se) imperf. refl. (napadati se z rogovi) incornarsi, darsi cornate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bosti se s kom altercare, bisticciare con qcn.
pren. ne bodi se z bikom non stuzzicare, non sfidare chi è più forte di te
pren. bosti se s čim (mučiti se) affannarsi, travagliarsi con; penare per

bot [ó] quitt, wett
biti si bot z quitt/wett sein mit

botanika samostalnik
(veda) ▸ botanika, növénytanPoleg tega je pokazala veliko zanimanje tudi za botaniko. ▸ Emellett komoly érdeklődést mutatott a botanika iránt is.
Potem je začel s študijem kemije pri Adolfu von Baeyerju in botanike pri Carlu Nägeliju na Inštitutu za botaniko v Münchnu. ▸ Ezután a müncheni Botanikai Intézetben Adolf von Baeyernél kezdte meg kémiai, Carl Nägelinél pedig botanikai tanulmányait.
Povezane iztočnice: aplikativna botanika

both¹ [bouɵ] pridevnik
oba, oboje, obadva

Jack of both sides kdor igra za obe stranki
to look at it both ways ogledati si stvar z obeh strani
to make both ends meet živeti po svojih razmerah, prebijati se s svojimi sredstvi

bother³ [bɔ́ðə] medmet
presneto!, preneumno!

bother him! k vragu z njim!
bother the children! presneti otroci!
pogovorno bother it! presneto!, vraga