Franja

tolážba consuelo m ; consolación f ; confortación f

tolažbe potreben necesitado de consolación
to mi je v tolažbo eso me consuela, eso es un consuelo para mí

tólči (tólčem)

A) imperf.

1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
tolči po vratih battere alla porta, bussare
tolči po mizi battere sul tavolo
tolči s kljunom beccare
tolči s krampom picconare
tolči z gorjačo randellare
tolči z macolo mazzolare
tolči z nogo pestare il piede, i piedi

2.
tolči gramoz dimezzare la ghiaia
tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
tolči maslo fare il burro
tolči smetano montare la panna

3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri

4.
tolči z repom dimenare la coda
tolči s krili sbattere le ali

5. pren. battere (del cuore):
srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto

6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie

7. tolči po attaccare, criticare:
kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria

8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti

9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese

10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
nekako že tolčemo si campa
tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
tolči lakoto fare la fame
vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
tolči rekord battere un record
pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso

B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.

1. battersi:
pren. tolči se po glavi pentirsi
tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi

2. battersi, lottare

3. contrastare, essere in contrasto:
njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni

4. pren. campare, vivacchiare

toleránca (-e) f

1. tolleranza (tudi med. ):
politična, verska toleranca tolleranza politica, religiosa
toleranca za zdravilo tolleranza di un medicinale

2. teh. tolleranza:
dovoljena, minimalna toleranca tolleranza permessa, minima

toleránčen (-čna -o) adj.

1. di, della tolleranza:
tolerančna stopnja grado di tolleranza

2. med. di tolleranza:
tolerančna doza zdravila dose di tolleranza di un medicinale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. tolerančna hiša casa di tolleranza
hist. tolerančni patent patente di tolleranza

tolérer [tɔlere] verbe transitif trpeti (quelqu'un, quelque chose koga, kaj), prenašati; dopuščati; figuré gledati skoz prste

tolérer les abus dopuščati zlorabe
tolérer un médicament, un traitement prenesi zdravilo, zdravljenje
ils se tolérent, mais ne s'aiment pas prenašata eden drugega, rada se pa nimata
on tolère le stationnement sur ce trottoir dopušča se parkiranje na tem pločniku

tollé [tɔle] masculin protestno, ugovarjajoče vpitje kričanje

cette déclaration déclencha un tollé général ta izjava je sprožila splošno protestno vpitje (tudi: tolle)

tollerante agg. strpen, toleranten:
essere tollerante di un medicamento biti sposoben vzeti zdravilo

tólst (-a -o) adj.

1. grasso, pingue; adiposo:
tolst kot prašič grasso come un maiale

2. (masten) grasso:
tolste jedi cibi grassi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiž. tolsta denarnica portafoglio ben fornito
etn. tolsti četrtek giovedì grasso
bot. tolsti koren mandragola (Mandraghola offocinarum)
zool. tolsta plavut pinna adiposa

tōlto

A) prep. razen, izvzemši:
tolti i primi, i suoi racconti sono stati un successone vsi njegovi romani razen prvih so bili veliki uspehi

B) m
il mal tolto nepošteno pridobljeno, nepošteno prisvojeno

tomar od-, pre-, pri-vzeti; použiti, (po)piti; uloviti; zavzeti, osvojiti; dobi(va)ti, preje(ma)ti; najeti, v službo vzeti; kupiti; zapreti (pot, dohod); zamašiti; dohiteti; obiti, spreleteti; prilastiti si; imeti (por za); kreniti po poti

tomar aborrecimiento mrzeti
tomar aliento sapo zajeti
tomar los antecedentes vzeti osebne podatke
tomar un billete kupiti vozovnico
tomar café, cerveza kavo, pivo piti
tomar un camino kreniti po poti
tomar carnes zrediti se
tomar color dobivati barvo
tomar la comida jesti
tomar consejo za svet vprašati
tomar a cuestas na rame vzeti
tomar un dependiente vzeti v službo nameščenca
tomar (el) desayuno zajtrkovati
tomar disposiciones ukreniti
tomar estado lotiti se poklica; poročiti se
tomar la fresca iti na svež zrak
tomar el gusto (a) vzljubiti
tomar un mal hábito navzeti se slabe navade
tomar (el) ímpetu zalet vzeti
tomar informes informirati se, poizvedovati
tomar la lección a izprašati lekcijo (učenca)
tomar lecciones (con) jemati inštrukcije (pri)
tomar nota de na znanje vzeti
tomar la palabra povzeti besedo
tomar la palabra (a) koga za besedo prijeti
tomar a pecho a. k srcu si kaj vzeti
hay que tomar un partido treba se je odločiti (zavzeti stališče)
tomar el pelo (a) prevarati, oslepariti, za norca imeti
tomar puerto zapluti v pristanišče
tomar la puntería meriti na
tomar una resolución (ali decisión) sprejeti sklep
tomar soleta popihati jo
tomar taquigráficamente stenografirati
tomar té, café piti čaj, kavo
tomar tierra pristati (letalo)
tomar vida oživeti
tomar vuelo širiti se
hacer tomar dati (zdravila)
le tomó el sueño spanec ga je premagal
le ha tomado la vez prehitel ga je
tomar odio (a) zasovražiti
los tomó la noche noč jih je prehitela
¡toma! hm! a tako! seveda! kajpak! ta je pa dobra!
tomar a su cargo prevzeti kaj
tomar a mal, tomar en mala parte (ali mal sentido) zameriti
tomar a risa vzeti kot šalo
tomar en serio resno vzeti
tomar por la derecha iti na desno
tomarse zarjaveti
tomarse con alg. spreti se s kom
tomarse interés (por) zanimati se (za)
tomarse la libertad drzniti si, dovoliti si
tomarse la molestia potruditi se
tomarse de orín zarjaveti
tomarse de polvo prašen postati
tomarse (del vino) opi(jani)ti se

tomate moški spol paradižnik

poner como un tomate a alg. koga pošteno prebunkati
ponerse como un tomate postati rdeč kot paradižnik
una nariz como un tomate rdeč (pijančev) nos
tomates en conserva paradižniki v konservi

Tomáž Thomas

to je nejeverni Tomaž c'est un saint Thomas (ali un incrédule, un mécréant)
Tomaževa žlindra (metalurgija) scories ženski spol množine Thomas (ali de déphosphoration)

tomba f

1. grob, grobnica:
tomba di famiglia družinski grob, grobnica
dalla culla alla tomba od zibelke do groba, od rojstva do smrti
silenzio di tomba tiho kot v grobu
avere un piede nella tomba pren. biti z eno nogo že v grobu
essere muto come una tomba pren. molčati kot grob

2. pren. nizko, mračno stanovanje; nizek, mračen prostor

tombe [tɔ̃b] féminin grob; nagrobni kamer (plošča)

descendre dans loi tombe umreti
être muet comme une tombe molčati kot grob
être triste comme une tombe biti zelo žalosten
être au bord de la tombe, avoir déjà un pied dans la tombe biti z eno nogo že v grobu
s'il pouvait voir cela, il se retournerait dans sa tombe če bi (on) mogel to videti, bi se v grobu obrnil
suivre quelqu'un dans la tombe kmalu za kom umreti

tombeau [tɔ̃bo] masculin grobnica (tudi figuré), grob

tombeau de famille družinska grobnica
à tombeau ouvert (figuré) s tolikšno hitrostjo, da tvegamo smrtno nesrečo
il roulait à tombeau ouvert vozil je noro, blazno hitro
mise féminin au tombeau položitev v grob(nico), pokop
celte maison est un vrai tombeau ta hiša je prava grobnica
mettre au tombeau, ensevelir dans le tombeau pokopati v grob(nico)

tomber¹ [tɔ̃be] verbe intransitif pasti (padem); planiti (sur na); zadeti, naleteti, slučajno srečati (sur quelqu'un koga); théâtre propasti, doživeti neuspeh; izlivati se (reka); strmoglaviti (letalo, plezalec); priti (sur na) (pogovor); pripasti (sur quelqu'un komu); priti iz rabe, zastareti; oslabeti, pojemati, popustiti; poleči se (veter); umiriti se (morje); ohladiti se (jeza); izpasti, izpadati (zobje, lasje); pasti na (praznik)

tomber un lundi pasti na ponedeljek; nastopiti, pasti (noč); verbe transitif, familier na tla vreči, zrušiti, podreti, poraziti; zapeljati (une femme žensko)
il tombe de la pluie, de la grêle, de la neige dežuje, toča pada, sneži
il tombe à seaux lije kot iz škafa
sa colère est tombée jeza se mu je ohladila
sa joie tomba njegovega veselja je bilo konec
la pièce est tombée (à plat) gledališka igra je doživela neuspeh
les bras m'en tombent sem čisto osupel; ne morem več
tomber bien, mal o pravem, nepravem času priti; dobro, slabo naleteti
avoir un nez qui tombe imeti kljukast nos
faire tomber podreti na tla, prevrniti
faire tomber les difficultés odstraniti težave
faire tomber le gouvernement zrušiti vlado
laisser tomber quelqu'un (familier) pustiti koga na cedilu
faire tomber quelque chose spustiti na tla kaj, figuré opustiti kaj
tomber d'accord sporazumeti se, zediniti se, soglašati
tomber amoureux de quelqu'un zaljubiti se v koga
tomber en arrêt obstati, ustaviti se, postati (postojim)
tomber sur un bec de gaz (familier) naleteti na nenadno, nepremagljivo oviro
tomber sur quelqu'un planiti, vreči se na koga
tomber sur les bras de quelqu'un pasti komu v breme
cet argent tombe du ciel ta denar je prava mana z neba
tomber sous le coup d'une loi pasti, priti pod zakon
tomber en défaillance omedleti, onesvestiti se
tomber en démence zblazneti
tomber en désuétude priti iz rabe, zastareti
tomber en disgrâce priti v nemilost
tomber en faute pogrešiti
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet (o konju)
tomber en flammes zrušiti se v plamenih (o letalu)
tomber avec grâce (figuré) znati izgubiti, dobro prenesti poraz
tomber de toute sa hauteur pasti, kot je kdo dolg in širok
tomber juste o pravem času, ravno prav priti
tomber sous la main de quelqu'un pasti, priti komu v roke
tomber malade zboleti
tomber des nues, de son haut (figuré) kot z neba, iz oblakov pasti, biti zelo presenečen, osupel
tomber dans l'oubli pasti, priti v pozabo
tomber en panne (automobilisme) imeti defekt, okvaro
tomber dans le panneau (familier, figuré) nasesti, iti na led
tomber sur ses pieds, debout (figuré) pasti na noge, imeti srečo v nesreči, srečno jo izvoziti
tomber en proie à quelque chose postati plen česa, vda(ja)ti se čemu
ça tombe à propos, à pic, à point to pride ravno prav
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi, se zrušiti na tla
tomber à la renverse pasti vznak
tomber en ruines razpasti, razrušiti se; propasti
cela tombe sous le sens to je jasno, očitno
tomber de sommeil, de fatigue s težavo se držati na nogah od spanca, od utrujenosti
tomber à terre pasti na tla, figuré biti bob ob steno
tomber la veste odložiti suknjič, familier zavihati rokave, krepko se lotiti dela
tomber un adversaire zrušiti, premagati nasprotnika
cet article m'est tombé sous les yeux ta članek mi je (slučajno) prišel v roke

tombola [tɔ̃bɔla] féminin tombola

gagner un lot à une tombola zadeti dobitek na tomboli
organiser, tirer une tombola prirediti, igrati tombolo

tombolo¹ m padec, prekuc:
fare un tombolo pren. gospodarsko propasti, izgubiti položaj

tōmo² m pog. posebnež, patron, tič:
un bel tomo lep patron

ton [tɔ̃] masculin ton, zvok, glas; figuré izražanje; barvni ton; vedenje; médecine, figuré moč, energija

sur tous les tons (figuré) v vseh tonih
de bon ton dobrega okusa; bontonski
il est de bon ton de ... bonton zahteva, da ...
donner le ton intonirati; imeti glavno besedo, dajati ton
hausser (élever), baisser le ton dvigniti, znižati glas; govoriti z večjo, manjšo drznostjo
dire sur un ton calme reči z mirnim glasom
changer de ton spremeniti ton, drugače govoriti, ubrati druge strune
je te ferai chanter sur un autre ton (figuré) naučil te bom drugih molitvic!
se mettre dans le ton prilagoditi se (miljeju, družbi itd.)
être dans le ton, avoir le ton vesti se, kot je treba v družbi, v kateri smo
ne le prenez pas sur ce ton! prepovedujem si tak ton!
sortir du ton detonirati, napačno peti