Franja

privóščiti

privóščiti komu not to envy someone, not to grudge someone, not to deny (ali to stint someone in...); to give readily (ali willingly, gladly); to grant, to allow
ne privóščiti (= zavidati) to envy, to grudge, to begrudge; (komu česa someone something)
privoščim mu to I don't grudge (ali envy) it him, (v slabem pomenu) (= prav mu je) it serves him right
privóščiti komu kaj slabega to wish someone ill
privóščiti si to afford, to treat oneself
tega si ne morem privóščiti I can't afford it
privóščiti si počitnice, dopust (oddih) to treat oneself to a holiday
privóščiti si buteljko šampanjca to treat oneself to a bottle of champagne
ne si privóščiti potrebnega to stint oneself
privóščiti si koga (figurativno) to poke fun at someone, to make fun of someone
niti kruha si ne privošči he is even denying himself bread
tega ne bi nikomur privoščil (figurativno) ZDA it shouldn't happen to a dog

privóščiti (-im)

A) perf.

1. non invidiare, augurare:
iz srca privoščiti augurare di tutto cuore
niti kruha mu ne privošči gli invidia il boccone nella bocca

2. concedere, accordare

B) privóščiti si (-im si) perf. refl.

1. concedersi, permettersi:
tega si ne morem privoščiti questo non posso permettermelo

2. (ponorčevati se iz koga) farsi gioco di qcn., burlarsi di qcn.

privóščiti

privoščiti komu kaj no envidiar a/c a alg
privoščiti si kaj permitirse a/c
ne privošči si najmanjšega razvedrila (él) se abstiene de toda diversión
privoščim mu (Vam) to lo celebro por él (por usted)
ne morem si privoščiti tega razkošja no puedo permitirme tal lujo
to si lahko vsakdo privošči eso está al alcance de todos (ali de cualquiera)

privošči|ti si [ó] (-m)

1. kaj sich (etwas) gönnen, sich (etwas) leisten
privoščiti si hrano, pijačo, potovanja: sich (etwas) genehmigen, hrano: sich munden lassen, sich (etwas) zu Gemüte führen
vse si privoščiti sich nichts abgehen lassen

2. materialno:
ne moči si privoščiti sich (etwas) nicht leisten können
ne moči si dosti privoščiti keine großen Sprünge machen können
tega si X ne more privoščiti es ist nicht erschwinglich für X, es ist für X unerschwinglich

3. (dovoljevati si) sich erlauben
preveč si privoščiti sich [zuviel] zu viel herausnehmen, es zu bunt treiben
privoščiti si eskapade sich Extratouren leisten

prizadejáti prizadéti to affect; to inflict; to cause

prizadejáti, prizadéti koga, njegova čustva to hurt someone's feelings
prizadejáti, prizadéti težke izgube to inflict heavy losses (komu on someone, upon someone)
prizadejáti, prizadéti proizvodnjo to affect output
zelo jo bo prizadelo it will be a blow to her
čutim se prizadetega I feel aggrieved (v tej stvari in this matter)
bog ne prizadeni! God forbid!; by no means!

prizadéti, prizadejáti frapper, toucher, affecter ; (škodo) causer, provoquer, occasionner, faire

bog ne prizadeni! à Dieu ne plaise!, Dieu m'en garde!

prizadévati

prizadevati si ali se za se donner de la peine (ali du mal) pour, s'efforcer de, s'appliquer à, tâcher de, chercher à, s'employer à
skrbi komu prizadevati causer (ali donner) des soucis à quelqu'un, inquiéter quelqu'un, préoccuper quelqu'un
veliko, zelo si prizadevati za mettre toute son application (ali son zèle) à
na vse načine si prizadevati se donner bien de la peine (ali bien du mal, toutes les peines du monde), ne pas plaindre sa peine, familiarno se donner beaucoup de tintouin
kvišku si prizadevati (figurativno) aspirer (ali chercher) à arriver (ali à monter), avoir de l'ambition

prizanašanj|e srednji spol (-a …) die Verschonung, Schonung
brez prizanašanja schonungslos
ne poznati prizanašanja keine Nachsicht kennen

prizna|ti¹ (-m) priznavati državo, izpit, očetovstvo: anerkennen; komu pravico: zuerkennen, zubilligen, einräumen, gewähren
ne priznati pravic, državljanstva ipd.: aberkennen, pravic: verleugnen

prizna|ti² (-m) priznavati kako dejanje, ravnanje: eingestehen, vero, grehe: bekennen; zločin, greh ipd.: gestehen; pravo gestehen, ein Schuldbekenntnis ablegen, sich schuldig bekennen, na obravnavi: schuldig plädieren, geständig sein
figurativno priznati, da ima kdo prav (jemandem) recht geben
priznati, da ( ni bilo tako ) zugeben
ne priznati, da ( se je kaj zgodilo ) nicht wahrhaben wollen
priznati svoje grehe ein Sündenbekenntnis ablegen, Sünden bekennen
moram priznati, da je … (er) ist zugegebenermaßen
to mu je treba priznati das [muß] muss ihm der Neid lassen

priznáti priznávati (dolg) to acknowledge, to recognize; (krivdo, napako, itd.) to confess, to concede, to own up; (dopuščati) to admit, to make admission; (odobriti) to ratify, arhaično to avouch; (pravico, pravo) to concede a claim, to give someone his (ali her) due; to do justice to

priznáti, priznávati koga za... to own someone for...
ne priznáti, priznávati za svojega, za svoje to disown someone, something
priznal mi je, da... he admitted to me that...
odkrito priznáti, priznávati to admit frankly
priznáti, priznávati otroka to recognize a child as one's own, to admit paternity
priznáti, priznávati za (kot) svoje to acknowledge as one's own
priznaj vendar! own up!
priznam svojo zmoto I admit I was wrong
vse priznáti, priznávati to confess everything, (žargon) to come clean, to own up, to cough it up
priznáti, priznávati zločin to confess to a crime
priznam, da nisem imel prav I acknowledge that I was wrong
priznavajo, da so to vedeli že prej they admit that they knew it before
priznáti, priznávati se za krivega to admit one's guilt
priznáti, priznávati se za premaganega to concede victory
ne hoteti priznáti, priznávati to disclaim, to disavow, to deny
to mu je treba priznáti, priznávati you have to grant him that
treba je, mora se priznáti, priznávati, da... it must be admitted (ali conceded) that...
priznáti, priznávati krivdo, priznáti, priznávati se za krivega to plead guilty
priznam, da bo treba premagati še mnogo težav I admit that we shall have to overcome many difficulties
rade volje priznamo usluge, ki nam jih je izkazal we readily acknowledge the services he has rendered us
priznáti, priznávati svoj poraz to admit defeat

priznáti (pripoznati) reconnaître ; (izpovedati) avouer, confesser, admettre, convenir de

ne priznati contester, (dé)nier quelque chose à quelqu'un
prav vse priznati faire un aveu complet
krivdo priznati se déclarer (ali s'avouer, se reconnaître) coupable, avouer sa culpabilité, (uradno) entériner, ratifier

priznáti reconocer; aceptar ; (krivdo) confesar, reconocer ; (menico) aceptar

ne priznati za svoje(ga) no reconocer como propio (tudi otroka)
priznana (sprejeta) menica letra f aceptada
ne priznati zadetka (gola, šp) anular un gol
priznati gol (šp) dar por válido un gol

priznava|ti¹ (-m) priznati pravice, zakon, izpite, državo ipd.: anerkennen; pravice: zugestehen, zubilligen, bewilligen, einräumen
ne priznavati pravic: aberkennen, verleugnen, absprechen, (izpodbijati) anfechten
priznavati ugodnosti komu (jemandem) Vergünstigungen zukommen lassen

priznava|ti² (-m) priznati dejanje, stanje: eingestehen; pravo kaznivo dejanje: geständig sein
ne priznavati pravo leugnen, verleugnen
ne priznavati, da je (tako) nicht wahrhaben wollen

prō¹ (iz indoev. *proH- (lativ osnove per(o)- oddaljen); prim. sor. skr. prá- pred, zelo, prā-tár zgodaj, pratarám dalje, gr. πρό pred, πρό-τερος sprednji, prejšnji, πρωί zgodaj, zarana, praslovansko *pra- prejšnji, prek(o), sl. pra- [prim. pra-ded, prvi, pravi], lit. pra- prek(o), skozi = sl. pro- (predpona; prim. pro-da(ja)ti), got. fra- in far- = stvnem. fir-, nem. ver-)

A. adv. kot prepona

1. pred, prej, izza, naprej, dalje (prim. prod-ire, prod-igere, pro-cedere, pro-cidere, pro-cumbere, proferre, pro-avus idr.).

2. za kaj, za to: prod-esse idr.

3. za = namesto: pro-fecto („kar stoji namesto dejanja“, dejstvo); v tvorbah pro-consul ali pro-praetor (iz pro consule, pro praetore) idr.

4. v primer(jav)i s čim, primerno: prout, proquam.

B. praep. z abl.

I.

1. pred čim, pri glag. premikanja na videz pred kaj; pro = s hrbtom obrnjen proti predmetu, ante = z licem obrnjen proti predmetu: sedens pro aede Castoris Ci., pro curiā L., pro portis in statione erant C., stabat pro litore classis T. pred obrežjem = ob obrežju; od tod copias … pro vallo (oppido) collocaverat C. pred nasipom (taborom (ostrogom), mestom); tako tudi: pro castris copias producere C. peljati pred tabor (ostrog) = čete peljati in razvrstiti pred tabor (ostrog).

2. spredaj na čem ali v čem: pro suggestu loqui C. (spredaj) na odru (tribuni), v zboru, na zborovanju, pro tribunali Ci., statio est pro opere L. (spredaj) na okopih, pro contione L., T. pred skupščino, na skupščini, ob (na) zbor(ovanj)u, pro rostris Suet., pro tectis saxa mittere S. stoječ (spredaj) na strehah = s streh.

3. metaf. za koga, kaj = v obrambo koga, česa, v korist komu, čemu: pro libertate loqui L., dicere pro aliquo Ci., poenas capere pro aliquo S., pro patriā mori H., dimicare pro legibus, pro libertate, pro patriā Ci., haec cum contra legem proque lege dicta essent L., hoc non modo non pro me (ne le ne meni v korist), sed contra me (meni v škodo) est potius Ci., orationes pro se et in alios L., metuo, ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie Ci. —

II.

1. za koga, kaj = namesto: pro vallo carros obiecerant C., pro sertis atque aeneis (sc. loricis) linteas dedit N., fremens plebs centum pro uno dominos factos L., pro consule esse Ci. biti namestnik v provinci, biti prokonzul, pro praetore venire Athenas Ci. kot namestnik, kot propretor, quaestor pro praetore in Hispaniam missus est L. (od tod besedi proconsul, propraetor; prim. tudi pod prō quaestore), pro collegio L. v imenu.

2. kakor, kot, za kaj (o istosti): pro patre esse alicui C., hostibus pro sociis uti S., se pro cive gerere Ci., pro perfugā venire C., pro victis abierunt L., ab insciis pro noxiis conciduntur N., pro certo scire L. zagotovo, pro viso renuntiare C. kot videno, kot dejstvo, pro seditione reserat Cu. toliko kot upor, pro damnato esse Ci. biti toliko kot obsojen, dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju prič povedati, kot (zaslišana) priča izpovedati, facit hoc pro amico C. kot prijatelj, pro amicis L. kot prijatelji, prijateljsko, se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan = izvrševati dolžnosti in pravice državljana.

3. za kaj = v (kot) povračilo, v (kot) poplačilo česa: pro meritis gratiam referre N., pro beneficiis plurimum alicui debere C., pro frumento pecuniam solvere Ci., pro vecturā solvere Ci. —

III.

1. po, v primer(jav)i z (s), primerno čemu, proti čemu: agere pro viribus Ci., pro virili parte Ci., pro tempore et pro re C. po času in okoliščinah, glede na čas in okoliščine, pro portione (gl. portio) L. = pro ratā parte C. v določenem razmerju, pro se quisque Ci. vsak po svojih močeh, vsak zase, pro hominis dignitate amplo funere extulit N., aliquem pro dignitate laudare Ci.

2. po = zaradi, vsled: pro tuā prudentiā, pro tuo amore L., pro imperio Ter. oblastno, zapovedljivo, zapovedujoče, pro eo, quanti te facio Ci. ep. po tem (= glede na to), kolikor te spoštujem, po mojem spoštovanju do tebe; lahko tudi pro eo ac ali atque ali quam prav tako (toliko) kakor: pro eo ac debui Sulpicius in Ci. ep. = po svoji dolžnosti, pro eo est atque … Icti., pro eo, ac si Ci. ali atque si Icti. ali quasi Icti. prav tako, kakor (kot) (da) bi, pro eo, quod Ci. ker tedaj, pro eo ut = prout Ci. potem kakor.

3. po, z (s) = na pobudo, po posredovanju koga, česa: fieri pro tribuno aedilem L., ut pro suffragio renuntiaretur Ci., pro praede litis vindiciarum cum satis accepisset Ci.

Opomba: V zloženkah je o besede pro nav. dolg, kratek je le pred vokali (prŏ-avus, prŏ-inde), včasih pred f (prŏ-fānus, prŏ-fundus) in skoraj vedno v gr. besedah (npr. prŏ-logus = gr. πρόλογος, redko prō-logus).

probābilitās -ātis, f (probābilis) verjetnost: certe tam multa non collegisset quae nos fallerent probabilitate magna Ci., quodcumque nostros animos probabilitate percussit Ci., ne cui falso adsentiamur neve umquam captiosa probabilitate fallamur Ci., alterum placere ut numquam adsentiatur, alterum tenere ut sequens probabilitatem Ci., si nihil se offeret quod sit probabilitati illi contrarium Ci.

probante agg. prepričljiv; dokazilen:
argomento poco probante ne preveč prepričljiv sklep

probō -āre -āvī -ātum (probus)

I.

1. preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), pregled(ov)ati, preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, preveriti (preverjati), (pre)kontrolirati, testirati: Petr., Vulg., Aug. idr., denarios, pecuniam Plin., Icti., mensurae publice probatae Icti., munera T., censores villam publicam in campo Martio probaverunt L., ad opera, quae locassent, probanda L., tus probatur candore Plin. kvaliteta kadila se spozna po … , kakovost kadila je razvidna iz … ; metaf. presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): suo ex ingenio mores alienos Pl., vulgus amicitias utilitate probat O.

2. za dobro (dobrega) spozna(va)ti (šteti), odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), (po)hvaliti, ceniti: Pl., Plin. iun., Corn., Sil., Suet. idr., domum tuam perspexi atque probavi Ci., hoc consilio probato N., Commii virtutem probavit C., consurgunt ii qui et causam et hominem probant C., Asia picem Idaeam maxime probat Plin. v Aziji najbolj cenijo idajsko smolo (dajejo prednost idajski smoli), Iove non probante H. zoper Jupitrovo voljo, proti Jupitrovi volji; z dvojnim acc. prizna(va)ti koga za kaj: Thucydidem auctorem N., Vercingetorigem imperatorem C., aliquem iudicem Ci. (naspr. improbare aliquem npr. testem); z inf. za dobro (primerno, prav) spozna(va)ti, dobro (primerno, prav) se zdeti komu kaj: Caesar probat mare transire C., sive tu Lucina probas vocari H. ali Lucina, če ti je ljubše, da te tako imenujejo; z ACI: remos aptari Cu. spoznati za potrebno (nujno), da se … , arma sumere non ante cuiquam moris quam civitas suffecturum probaverit T. dokler ga občina ne spozna za sposobnega za orožje. —

II.

1. (po)kazati komu kaj kot sprejemljivo (dobro, primerno, ugodno, pohvalno), pohvalo (odobrenje, odobritev) pridobi(va)ti čemu, za kaj: (sc. libros oratorios) tibi valde probabo Ci., suam probare operam studebant C., non vereor, ne hoc officium meum P. Servilio iudici non probem Ci., id Memnoni probari posse Cu. da se da to Memnonu dopovedati; poseb. pogosto refl.: Ligarius in eā legatione sociis ita se probavit C. se je prikupil; in med.: probari alicui C., Ci., N. biti komu po volji, ugajati komu, non probari alicui Cu. ne biti po volji komu, ne ugajati komu; obscurius vitium pro vero probatur Ci. (ob)velja, se sprejme (vzame) za … , vulnus pro ictu gladiatoris probari Ci. da se rana vzame (šteje) za …

2. komu kaj storiti, narediti (delati) verjetno (jasno), poveriti (poverjati), zaupati, (po)kazati, ponazoriti (ponazarjati), (na)slikati, poočititi (poočitovati), izprič(ev)ati, dokaz(ov)ati: Pl., Ph., Q., probas mihi ista, quae dicis Ci., res probat vocem auguris O., tanti maleficii crimen talibus viris Ci., ipsi Catoni rationem facti mei probem Ci., hoc difficile est probatu Ci.; z dvojnim acc.: observantia … memorem se alicui probare Plancus in Ci. ep. izkaz(ov)ati se hvaležnega komu; z ACI: iudicibus probare Verrem contra leges pecuniam cepisse Ci., perfacile factu esse illis probat conata perficere C.; occ.
a) probare aliquem pro aliquo hoteti, da kdo velja za kaj, oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), izda(ja)ti koga za kaj: quem pro illo probare velles Ci., facile ut (sc. te) pro eunucho probes Ter. da lahko dosežeš, da te bodo imeli za skopljenca.
b) z dokazi prikazati koga kot hudodelca, dokazati komu zločin (gr. ἐλέγχειν): qui socii probari non poterant Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. probātus 3

1. (pre)izkušen, preverjen, zanesljiv, dokazan, vrl, (dokazano) dober, izvrsten, odličen, izbran, pošten, sposoben: Col., Ambr., argentum Pl., ut probati et electi in provincias mittantur C., aetatis spatio probati Ci., p. antistites Ci., femina probatissima Ci., homines artium spectati et probati Ci., statua Plin., cultura Q.; od tod probatum est Hyrcanis (z inf.) Sil. Hirkanci imajo navado; superl. adv.: probatissime nosse rem militarem Cass. prav dobro poznati.

2. cenjen, čislan, priljubljen, všečen, prijeten; z dat.: probatus suis filius Ci., probatus carusque nobis Plin. iun., omnibus esse se probatum debet sperare Ci., nemo probatior primoribus patrum L., alicui minus probatum esse N. manj všeč biti komu, ne ugajati komu, probatissima sententia Gell. zelo sprejemljiv nasvet.

prōcēritās -ātis, f (prōcērus) visoka rast, visokost, višina, dolgost, dolžina, vitkost: Col., Plin., Sen. rh., Suet., Veg., Iust., Amm., M. idr., Gallorum, vasta et ardua proceritate armisque auro praefulgentibus Quadr., arborum, collorum Ci., vicinum adulescentulum aspexisti, candor huius te et proceritas Ci., horti sunt … multarum arborum umbra et proceritate amoeni Cu., adspice trabes, sive proceritatem aestimes, altissimas Sen. ph., ne proceritatem rami premant Sen. ph., silvae Sen. ph., quod in magnis evenit montibus, quorum proceritas minus apparet longe intuentibus Sen. ph., praegracilis et incurva, decora, similis T., palmetis proceritas et decor T., corporis Plin. iun., corporis Gell., inenormis Ap., eximia Fl.; metaf.: pedum Ci. dolgost (dolžina, raztegnjenost) stopic (naspr. brevitas).