Franja

worth¹ [wə:ɵ] pridevnik
vreden; veljaven

for all one is worth pogovorno kolikor kdo (z)more, po najboljših močeh
worth doing vreden, da se naredi
not worth reading nevreden branja
what is he worth? kolikšno premoženje ima?
he is worth a million on je milijonar
he is worth £ 1000 a year on ima 1000 funtov dohodkov na leto
worth the money (price) vreden denarja (cene), ne predrag
not worth a curse (ali a damn; ali a penny) piškavega groša (prebite pare) ne vreden
worth the trouble vreden truda
worth mentioning omembe vreden
to be worth it; pogovorno, to be worth while biti vreden truda, izplačati se
the game is not worth the candle ta stvar se ne izplača
it is not worth much to ni drago
to be not worth one's salt nič ne biti vreden, biti popolnoma brez vrednosti
take it for what it is worth vzemi to táko, kot je
I tell you the news for what it is worth povem vam novico brez vsakega jamstva (kot sem jo pač slišal)
he pulled for all he was worth vlekel je, kar je le mogel (na vso moč)
we worked hard but it was worth it trdo smo delali, a se je izplačalo

wreck¹ [rek] samostalnik
na obalo vrženi predmeti, naplavine (z morja); razbitine ladje; zapuščena, razbita, nasedla ladja; brodolom
figurativno propadel človek
figurativno razvalina
figurativno propad, uničenje, razrušenje
množina bedni ostanki, razbitki, podrtine

the wreck of the carriage razbitine vagona
he is (the) mere wreck of his former self on je le še senca tega, kar je bil prej
the wreck of my hopes propad mojih upov
to go to wreck (and ruin) propasti
to save one's fortune from wreck rešiti svoje premoženje pred propadom
the beach was strewn with wrecks obala je bila posuta z naplavljenimi razbitinami ladij
he perished in the wreck of "Titanic" izgubil je življenje v brodolomu Titanica

x, X

A) f, m (iks) (črka) iks:
x minuscola, X maiuscolo mali x, veliki X
x come xeres ptt x kot Xanthippe (pri črkovanju); mat. x (znak za prvo neznanko); šport 0 (na stavnem listku znak za neodločen izid tekme);
avere le gambe a x imeti noge na iks, iksaste noge

B) agg. iks (neznan):
giorno X dan iks
il signor X gospod X

x | X m
črka x lettera x
imeti noge na x avere le gambe a x
fiz. x žarki raggi x
mat. os x asse x
mat. (neznanka) x (incognita) x
metal. profil X profilo a X
(za označevanje neznane osebe) XY NN

ya že; takoj; končno (enkrat); drugikrat; ravno, pač, vsaj; seveda

ya entiendo že razumem, seveda
ya no, no ya ne več; ne le
ya no puedo ne morem več
ya muy poco (zdaj) le še malo
ya apenas komaj še
desde ya se lo prometo obljubljam Vam že zdaj
¡ya! (fam) da, a da! že razumem! tako je! seveda!
¡ya está! stvar je opravljena! konec!
¡ya va! je že prav! prav! se strinjam!
ya que ker; čeprav; če
si ya če le; s pogojem da
ya..., ya... ali ... ali, zdaj ... zdaj

z glej s avec; par; de; à; en ; (v spremstvu) accompagné de

z eno besedo en un mot
z drugimi besedami en d'autres termes
s kozarcem v roki le verre à la main
z odprtimi rokami à bras ouverts
pisati z levo roko écrire avec (ali de) la main gauche
plačati z zlatom payer en or
pokazati kaj s prstom montrer quelque chose du doigt
z železnico (avtobusom, ladjo) en chemin de fer (autobus, bateau)
z avtom en auto (ali voiture)
z letalom (vlakom) en avion (train)
z veseljem avec plaisir
kako daleč ste z delom? où en êtes-vous de votre travail?
začeti z (ali s) commencer par
kaj se je zgodilo z njim? que lui est-il arrivé?
z vrha d'en haut

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

z con; en

z ali brez? ¿con o sin?
z eno besedo en una palabra
z menoj conmigo
z njim (njo, nami) con él (ella, nosotros)
z veseljem con mucho gusto
z mirno vestjo con la conciencia tranquila
(v spremstvu) z acompañado de, en compañía de
ljubezniv z vsemi amable con todos
z vso svojo ljubeznivostjo mi je antipatičen con toda su amabilidad me resulta antipático
kaj je z njim? ¿qué le pasa?
plačati z zlatom pagar en oro
priti z letalom llegar en avion
potovati z vlakom viajar en tren (ali por ferrocarril)

Z, z, gr. črka Ζ, ζ (ζῆτα), ki jo najdemo le v tujkah; izgovarjala se je deloma kot ds (dz), deloma kot ostri s; od tod dvojno zapisovanje, npr. Zmyrna in Smyrna, zmaragdus in smaragdus, Z v S v imenu Saguntum iz Ζάκυντος. — Kratica ZZ = duo trientes Ci. ep.

za pour; de; à; par; derrière, après; pendant, durant ; (v prid česa) en faveur de ; (v zameno) en échange de ; (kar se tiče) quant à

za božjo voljo pour l'amour de Dieu
dan za dnem jour après jour, chaque jour, tous les jours
leto za letom année après année, chaque année, tous les ans
besedo za besedo mot à (ali pour) mot
za to ceno pour (ali à) ce prix
za mene (tebe, njega, njo) pour moi (toi, lui, elle)
za domovino pour la patrie
za in proti le pour et le contre
za svoj del pour ma part
za svojo osebo quant à moi, en ce qui me concerne
to govori zate cela parle en ta faveur
je za štiri il mange comme quatre
delati za denar travailler pour de l'argent
kupiti kaj za deset frankov acheter quelque chose (pour) dix francs
to je stvar zase c'est une chose à part, c'est une autre affaire
po dvajset frankov za kos à vingt francs par pièce (ali la pièce)
pismo za pismom pisati écrire lettre sur lettre
za hišo derrière la maison
za menoj (po vrsti, časovno) après moi
za Gudvika XIV. du vivant de Louis XIV
za mojih staršev durant la vie (ali du vivant) de mcs parents
izvoliti koga za predsednika élire quelqu'un président
kričati za kom crier après quelqu'un
zgrabiti, povleči koga za lase tirer quelqu'un par les cheveux
za lase privelečen (figurativno) tiré par les cheveux
za roko prijeti prendre par la main
za mizo sesti s'asseoir à la table, se mettre à table

za¹ adv. a favore; pro:
glasovati za votare a favore
nekateri so za, drugi proti alcuni sono favorevoli, altri contrari
dokazi za in proti le prove pro e contro

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zabádati (-am) | zabôsti (-bôdem)

A) imperf., perf.

1. ficcare, cacciar dentro:
zabadati bucike v blazinico ficcare le spille nel cuscinetto portaspilli
čebele zabadajo želo v napadalca le api pungono l'attaccante col pungiglione

2. zabosti pugnalare, accoltellare:
v jezi je zabodel soseda in un impeto d'ira accoltellò il vicino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zabadati v kaj nos ficcare il naso in qcs., in cose che non ci riguardano
zabadati v koga oči, pogled fissare qcn. con gli occhi, con lo sguardo

B) zabôsti se (-bôdem se) perf. refl. ficcarsi; pungersi:
trn se mu je zabodel v prst una spina gli si era ficcata nel dito

zabetonírati (-am) perf. grad.

1. gettare in calcestruzzo; coprire col calcestruzzo; cementare; costruire in cemento; mescolare al calcestruzzo:
zabetonirati temelje gettare le fondamenta in calcestruzzo

2. pren. cementare:
zabetonirati svoja stališča cementare i propri punti di vista

zabíjati (-am) | zabíti (-bíjem)

A) imperf., perf.

1. conficcare, piantare; battere:
zabiti žebelj v zid piantare un chiodo nel muro
zabijati pilote battere i pali

2. turare, chiudere; inchiodare:
zabijati sode z vehami chiudere le botti col cocchiume
zabijati krsto inchiodare la bara

3. šport. žarg.
zabiti gol dare un gol, realizzare
zabiti žogo v koš (pri košarki) schiacciare

4. pren.
zabiti, zabijati v glavo inculcare, imprimere nella testa
zabijati učencem v glavo slovnična pravila inculcare nella testa degli scolari le regole della grammatica

5. pren. (zapraviti, zapravljati) perdere, scialare:
zabijati čas perdere tempo; passare, ammazzare il tempo
zabijati denar perdere, scialare il denaro

6. pog. (odrezavo zavrniti, zavračati) ribattere, replicare (a); rimbeccare qcn.:
pog. zabiti komu kajlo ribattere, rimbeccare qcn.

B) zabíti se (-bíjem se) perf. refl.

1. pren. isolarsi, segregarsi

2. pren. immergersi:
zabiti se v študij immergersi nello studio

3. pog. (zaleteti se, trčiti) urtare, schiantarsi contro:
zaradi prevelike hitrosti se je zabil v zid per l'eccessiva velocità si schiantò contro un muro

C) zabíti si (-bíjem si) perf. refl.
zabiti si v glavo ficcarsi, mettersi in testa

zabóbnati (-am) perf.

1. battere il tamburo; tambureggiare:
bobnarji so zabobneli i tamburini batterono i tamburi

2. tamburellare:
zabobnati s prsti po mizi tamburellare sul tavolo con le dita

zabôsti

zabosti koga donner (ali porter) des coups de couteau (ali de poignard…) à quelqu'un, poignarder quelqu'un
trn si zabosti v nogo s'enfoncer une épine dans le pied
gledati kakor zaboden ouvrir de grands yeux, écarquiller les yeux

zabrénkati (-am) perf. muz. suonare (uno strumento a corda):
pren. zabrenkati na čustveno struno toccare la corda del sentimento
pren. zabrenkati na druge strune cambiar musica, passare a vie di fatto
pren. zabrenkati na pravo struno toccare la corda giusta; usare le maniere giuste, dolci

začáran enchanté, ensorcelé, envoûté

začarani krog cercle moški spol magique
to je kot začarano c'est comme ensorcelé, on dirait que le diable s'en mêle, c'est comme un fait exprés