Franja

veljáven (-vna -o) adj.

1. valido, valevole, vigente:
veljaven predpis, zakon norma, legge valida, vigente

2. corrente:
veljavna valuta moneta corrente

3. (ki je v skladu z resničnostjo) valido:
absolutno veljavna resnica verità assolutamente valida

4. autorevole, stimato, influente; illustre:
biti doma iz veljavne hiše provenire da un illustre casato
francoščina ni več tako veljavna kot nekdaj il francese non ha più il prestigio di un tempo

Vellēius 3 Velêj(ev), ime rimskega rodu. Najbolj znana sta:

1. C. Velleius Gaj Velej, epikurejec, tribunus plebis l. 91, prijatelj govornika Krasa: Ci.

2. M. (po drugih C.) Velleius Paterculus Mark (Gaj) Velej Paterkul, zgodovinar iz obdobja cesarjev Avgusta in Tiberija. Kot adj.: lex Velleia Iust., Icti. Velejev zakon. Od tod adj. Vellēiānus 3 Velêjev: senatus consultum Icti. (za predlog konzula Gaja Veleja Tutorja).

veloce agg.

1. hiter; uren; nagel:
il veloce trascorrere del tempo hitro minevanje časa
essere veloce come il lampo, come il vento biti hiter kot blisk, kot veter

2. avv. hitro:
gli anni fuggono veloci leta naglo bežijo

3. glasba urno, hitro

velours [velur] masculin žamet, baržun; napačno vezanje ("z" namesto "t")

doux comme du velours mehek ko žamet
velours de coton velvet
velours côtelé rebrasti žamet
des yeux de velours žametne oči
patte féminin de velours mačja taca s skritimi kremplji
faire patte de velours božati tistega, ki mu skušamo škodovati, skrivati svoje sovražne namene
la main de fer dans un gant de velours energična, avtoritativna oseba mehkega videza
marcher à pas de velours rahlo, tiho stopati
ça ira comme sur du velours to bo šlo kot po maslu
jouer sur le velours nič ne tvegati (pri igri); napraviti kaj brez tveganja, brez težav, v popolni varnosti
(théâtre) faire rire le velours igrati pred praznimi fotelji

velu, e [vəlü] adjectif kosmat; (blago) kocast

velu comme un singe kosmat kot opica (medved)
fourrure velue dolgodlako krzno

vèn adv.

1. fuori:
hoditi ven in noter andare dentro e fuori
vsi ven! tutti fuori!
trebuh noter, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!

2. fuori (di casa, all'estero):
pog. iti na prakso ven andare a fare il tirocinio fuori, all'estero
biti iz česa ven essersi liberato di qcs.
pog. to mi že pri ušesih ven gleda ne ho le tasche piene, ne ho fin sopra i capelli
igre iti ven z adutom giocare l'atout
pren. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven gli entra da un orecchio, esce dall'altro
pog. priti ven (odredba) essere emanato (decreto, ordinanza)
pog. priti ven (iz vaje) essere fuori esercizio
pog. priti ven essere dimesso (dall'ospedale, dalla prigione)
ne videti se ven iz dela essere oberato di lavoro
ven z besedo! su, parla! sputa fuori il tuo veleno!
na ven biti pohleven kot ovčka all'apparenza essere docili come agnelli

vendre* [vɑ̃drə] verbe transitif proda(ja)ti

à vendre na prodaj
vendre cher, pas cher, à crédit, au comptant, à perte, avec profit prodati drago, poceni, na up, za gotovino, z izgubo, z dobičkom
vendre en gros et au détail, au rabais, en réclame, en solde prodajati na debelo in na drobno, s popustom, za reklamno ceno, razprodajati
vendre à tout prix, au prix coûtant, (à) bon marché prodati za vsako ceno, za lastno ceno, poceni
vendre aux enchères prodati na dražbi
vendre à la ferraille prodati za staro železo
vendre à l'étranger audessous du prix national prodajali v tujini ceneje kot doma
vendre sa conscience prodati se, odreči se poštenju
vendre ses père et mère lastne starše prodati, biti brez vesti
vendre la peau de l'ours (figuré) razpolagati s stvarjo, ki je še nimamo
vendre quelqu'un izdati koga
vendre la mèche izdati skrivnost
vendre chèrement sa vie; sa peau umreti po srditem boju, odporu
se vendre proda(ja)ti se
ça se vend comme des petits pains to gre zelo dobro v prodajo, to gre za méd
se vendre à l'occupant prodati se okupatorju

venē-ficus 3 (venēnum in facere)

1. čaroven, čaroben, čarodejen, čaren, čudodelen: Plin. idr., verba O.

2. zastrupljevalski, struparski, starejše zavdajalen, otrovniški: percussor veneficus Cu. morilec s strupom, zastrupljevalec. Večinoma subst.
a) veneficus -ī, m čarovnik, zastrupljevalec, strupar, starejše zavdajalec, otrovnik: Cat., Sen. ph. idr., mihi res erat cum venefico Ci.; kot psovka: Pl.
b) venēfica -ae, f čarovnica, zastrupljevalka, struparka, starejše zavdajalka, otrovnica: Sen. ph. idr., barbara narratur venisse venefica tecum O., veneficae scientioris carmine solutus H.; kot psovka: Ter., Antonius ap. Ci.

vénéneux, se [venenö, z] adjectif strupen

champignon masculin vénéneux strupena goba
animaux vénéneux masculin pluriel strupene živali (zaužite kot jed)

vengeance [véndžəns] samostalnik
maščevanje, povračilo; kazen

with a vengeance z vso silo, besno; v polnem pomenu besede; in še kako
he is a horseman with a vengeance jaha kot sam vrag
this is punctuality with a vengeance to je skrajna točnost
to cry for vengeance vpiti po maščevanju
to lay o.s. open to s.o.'s vengeance izpostaviti se maščevanju kake osebe
to seek vengeance upon s.o. skušati si najti maščevanje (se maščevati) nad kom
to take vengeance on an enemy maščevati se sovražniku

venia -ae, f (venus2 -eris, venerārī)

1. milost, naklonjenost, naklonjeno mnenje (mišljenje), ustrežljivost, milostno dovoljenje, dovoljevanje, dovolitev, dopuščanje, dovoljevanje, dopustitev, prijaznost, usluga, popustljivost, spregled, oprostitev česa, prizanesljivost, prizanašanje, starejše prizanesba, ljubav: Ca. ap. Gell., Plin. idr., extremam hanc oro veniam: miserere sororis V., pacem ac veniam peto precorque Ci., negare veniam pro coniuge O., hortatur veniam precari (naj prosi milostno razodetje) quam fessis finem rebus ferat V.; pogosto v zvezi veniam dare (alicui) izkazati (izkazovati) milost, biti milosten, narediti (delati) uslugo, izkazati (izkazovati) naklonjenost, biti naklonjen, ustreči (ustrezati), ugoditi (ugajati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), popustiti (popuščati), spregledati (spregledovati), oprostiti (oproščati), prizanesti (prizanašati) ipd.: L., N. idr., da veniam mihi Ter. naredi mi to uslugo, da veniam filio Ter. dovoli sinu, datur petentibus venia C., supplici veniam dare Ph. prosečemu (prošnji) ugoditi, quaeso, ut mihi detis hanc veniam (naredite to uslugo, izkažete to milost), ut me patiamini … loqui liberius Ci., dabis hanc veniam (dovolil boš), ut eorum auctoritatem Graecis anteponam Ci., dedi veniam homini impudenter petenti Ci., hanc veniam petimusque damusque vicissim H. za to milost prosimo in jo izkazujemo; pogosto abl. bonā veniā ali bonā cum veniā z dobrotno prizanesljivostjo, brez zamere, milostno, dobrotno, s privolitvijo, z dovoljenjem: Ter. idr., bonā veniā me audies Ci., bonā veniā huius optimi viri dixerim Ci., vos oro … , iudices, ut attente bonāque cum veniā verba mea audiatis Ci., oravit bonā veniā Quirites, ne … L. naj mu ne zamerijo in … ; tako tuā veniā, pace tuā Pr. ne zameri, dovoli; kot vrinjeni stavek: venia sit dicto Plin. iun. naj bo dovoljeno reči, z dovoljenjem reči; occ.: veniam petere a victoribus L. zmagovalce prositi, naj milostno prizanesejo, zmagovalce prositi za milost, veniam (za dovoljenje) dicendi ante alios exposcere T., veniam ordinis ob paupertatem petere T. = prositi za odpust iz senata; z dat. finalis: petere veniam (dovoljenje) legatis mittendis L.

2. spregled, oprostitev, oproščenje (starejše oprostilo), odpust, opravičilo, opravičenje, odpustitev, odpuščanje (starejše odpuščenje), nekaznovanost: Pac. fr., Ph., Q., Suet., Iust. idr., venia est poenae meritae remissio Sen. ph., peccatis veniam poscere H., dictis veniam rogare O., errati veniam impetrare Ci., peccatum fateor, sed des veniam, oro H. odpusti!, veniam irarum caelestium exposcunt L. naj jim razsrjeni nebeščani prizanesejo, venia iis huius secessionis fuit L. ta odhod se jim je odpustil, tega odhoda jim niso zamerili.

venir* priti, prihajati; voziti se, potovati; pojaviti se; izvirati iz, nastati; zgoditi se; uspevati, rasti; spodobiti se

venir bien pristati (obleka)
no me viene to mi ni prav
viene borracho čisto pijan je
la República por venir bodoča republika
verlas venir (pop) biti strasten kvartopirec
hacer venir dati poklicati (prinesti); povabiti
viene en el diario je v časopisu
ni va ni viene (fig) čisto neodločen je
al venir él ob njegovem prihodu
venga lo que viniere naj pride, kar hoče; na vsak način
ir y venir sem in tja hoditi, sprehajati se
¡ven acá! pridi sem! poslušaj!
¡venga! pridite sem! sem s tem! no prav! zaradi mene!
¡venga esta carta! daj mi to pismo!
¡venga esa mano! udari (sezi) v roko! daj roko!
venir a: venir al mundo na svet priti
le diré lo que viene al caso mu bom že povedal, kar mu gre; fig mu bom odkrito povedal
¡vengamos al caso! preidimo k stvari!
hacer venir al suelo na tla vreči
vino a ello gustoso rade volje je pristal na to
venir a menos zmanjšati se, upadati, pojemati; propasti
por fin vino a conseguirlo končno je to dosegel
viene a ser lo mismo to je (skoraj) isto, to je vseeno
vino a verme bil je pri meni, obiskal me je
venir con: ¡no me vengas con bromas! pustimo šale! z menoj ni šale!
viene con él (on) pride z njim; on je na njegovi strani
venir de: de ello viene iz tega sledi
venir de hacer pravkar napraviti
venir en: venir en ayuda priti na pomoč
no me viene en gana to mi ne pade v glavo, ni govora!
cuando le venga en gana kadar se Vam bo ljubilo
vino en declarar que končno je izjavil, da
vengo por V. prihajam zaradi Vas; prihajam po Vas
¡venga por acá! pridite semkaj!
venir haciendo a/c (že dalj časa) nekaj delati
venir corriendo priteči
venir volando prileteti
viene cansado utrujen je
vengo herido ranjen sem
venir molido do smrti sem utrujen
eso me viene clavado (fig) to mi pride kot poklicano (kot nalašč); pristoji mi kot ulito
venir rodado priti kot poklicano (kot nalašč)
venirse priti, iti; vzhajati, zavreti (mošt)
venirse a alg. napasti koga
venirse a tierra, venirse abajo zrušiti se, sesesti se
la sala se venía abajo (fig) dvorana je bobnela od viharnega odobravanja
venirse a buenas prijateljsko se poravnati (pobotati)
venirse cayendo (durmiendo) skoraj pasti (skoraj zaspati)

vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca

la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
vent alizé pasatni (tropski) veter
vent chargé de neige snežni veter
vent nul brezvetrje
vent de sable peščeni veter (vihar)
coup masculin de vent piš vetra
vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
aux quatre vents povsod, v vse smeri
il fait du vent vetrovno je
avoir bon vent imeti ugoden veter
avoir des vents (médecine) imeti vetrove
avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
aller comme le vent iti hitro
aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
contre vents et marées kljub vsem zaprekam
lâcher un vent prdniti
passer en coup de vent kot veter mimo iti
marcher le nez au vent prodajati zijala
le vent tourne veter se obrača
être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
tourner à tous les vents biti nestanoviten

venter, ventris, m (iz *u̯end-tri, *u̯end-ri ali *u̯ent-ri (oz. *u̯n̥d/t-); prim. vēsīca)

1. trebuh, trup, živòt: Varr., Cels., Col., Plin., Lucr., Sen. ph., Mart. idr., fabā venter inflatur Ci., non latus aut ventrem, sed caput et collum petere Ci.

2. occ.
a) želodec: Pl., Ci., Plin., Iuv., Hier. idr., ventrem fame domare L., inani ventre diem durare H., ut non minus animo quam ventre convivae delectarentur N. nič manj duševno kot telesno, quidquid quaesierat, ventri donabat H. je navadno zažrl; šalj.: hic in ventrem sumpsit confidentiam Pl. se je naužil srčnosti = se je osrčil; meton. želodec, trebuh α) = požrešnost: ventri operam dare Pl. ali oboedire S. ali servire Lact. streči trebuhu, podrejati se trebuhu, ventri donabat avaro H., ventri dediti Aug. β) = požrešnež, požrešen človek, snedež, sneda: vivite, ventres Luc. ap. Non., iste venter Luc. ap. Non. γ) venter Faliscus = nadevani želodec, tlačenka, starejše sežeta klobasa: Varr., Mart.
b) = alvus trebuh, trebušje: fluor ventris Cels., venter profluit, solvitur Cels., venter mollitur Plin., venter movetur Suet., ventrem facere Veg. redno opravljati svojo potrebo, quasi ad ventri solita secedens Aur. kakor da bi šel na svojo potrebo, kakor da bi šel na stranišče.
c) materino telo, maternica: Icti. idr., venter gravis maturo pondere O., homines in ventre necare Iuv.; meton. telesni plod (sad), otrok: ventrem ferre nositi, biti noseča (o ženski): L.; biti breja, nositi (o živali): Varr. idr., tuus venter Pactumeius H., ventri prospicere, venter institutus, exhereditatus Icti.

3. metaf. kaj trebušnatega, trebuh, bočina, vzboklina, izboklina, bok: Pr., Plin., Dig. idr., si paries ventrem faceret Plin. ko bi se bočila, cresceret in ventrem cucumis V. v trebušnat plod, venter lagoenae Iuv., aquae ductūs Vitr. trebuh vodovoda (= del vodovoda, napeljan po dolini med dvema gorskima vznožjema).

ventilō -āre -āvī -ātum (nam. *ventulō iz ventulus; demin. ventus)

1. prevetriti (prevetrovati), prezračiti (prezračevati), postaviti (postavljati) na zrak (veter): oleas Varr., vinum Col., ceram sub divo Plin.

2. (pre)vejati: Aug., Isid., in aëre frumentum Varr., frumenta Plin., P. F., fruges in horreo Col.

3. mahniti (mahati) po zraku, zamahniti (zamahovati) s čim, pahljati, švig(lj)ati s čim, stresti (stresati), potresti (potresati), (za)vihteti kaj: Q., Fr. idr., Venus ventilat facem Pr., ventilat aura comas populeas O. maje listje, aureos identidem manu suā Ap. v roki premetavati zlatnike (zlate), cvenkati (cvenketati) z zlatniki (zlati), dum per (čez) limina te … toga ventilat Mart. te hitro žene; poseb. kot borilni t.t.: arma Mart. vihteti orožje, mahati z orožjem po zraku; tako tudi abs.: quam stultum est, cum signum pugnae acceperis ventilare! Sen. ph., aliud est pugnare, aliud ventilare Sen. rh.; šalj.: ventilare aestivum digitis sudantibus aurum Iuv. vihteti poletni prstan z znojnimi prsti; med. ventilari premetavati se: alio atque alio positum ventilari Sen. ph.

4. pahljati koga, komu hlad: aestuanti tenue ventilat frigus … concubina flabello Mart., ventilat alis Cl., aliquo ventilante cubabat Suet.

5. metaf.
a) lotiti (lotevati) se česa, dotakniti (dotikati) se česa, zagnati (zaganjati) se v kaj: nomen (poštenje) alicuius pro tribunalibus Ap., famam collegae ore maledico Hier.
b) vznemiriti (vznemirjati): vitas insontium pozni Icti.
c) razpravljati o čem, obravnavati kaj, pretresati kaj: quaestionem Icti., sententiam Fr.
d) tako rekoč podpihniti (podpihati, podpihovati), (pod)netiti, zanetiti, razširiti (razširjati): illius linguā quasi flābello seditionis illa tum est egentium contio ventilata Ci.

ventrālis -e (venter) trebušen: humor Macr.; subst. ventrāle -is, n

1. trebušna blazina: Plin.

2. trebušni pas kot žep oz. torba: Plin. — Soobl. ventrālis -is, m: Ulp. (Dig.).

ventre [vɑ̃trə] masculin trebuh; želodec

j'ai mal au ventre trebuh me boli
j'ai le ventre creux imam prazen želodec, nisem nič jedel
se coucher à plat ventre leči na trebuh
avoir, prendre du ventre dobivati trebuh, imeti trebuh, debeliti se
courir ventre à terre teči z vso hitrostjo, dirjati
à ventre déboutonné čezmerno
rire à ventre déboutonné krohotati se
ne songer qu'à son ventre misliti samo na svoj želodec, na (dobre) jedi
se bourrer le ventre natrpati si želodec
marcher, passer sur le ventre de quelqu'un brezozbirno pregaziti koga
avoir les yeux plus grands que le ventre imeti večje oči kot želodec
ne pas avoir la reconnaissance du ventre ne biti hvaležen za dobljeno hrano
avoir quelque chose dans le ventre (figuré) biti energičen, odločen
je ne sais pas ce qu'il a dans le ventre ne vem, kaj namerava, misli
donner, mettre du cœur au ventre de quelqu'un komu poguma vliti
ventre affamé n'a point d'oreilles (figuré) lačen človek je gluh za še tako lepe besede

venue [vənü] féminin prihod; rast

arbre masculin d'une belle venue lepo raščeno drevo
tout d'une venue kot vlit (dolg in raven)
venue d'eau vdor vode
écrire trois pages d'une seule venue napisati tri strani na en mah, brez popravljanja
allées féminin pluriel et venues odhajanje in prihajanje, letanje sem in tja

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

vēr, vēris, n (iz indoev. subst. *u̯esr, *u̯esr̥ (*u̯osr̥), gen. *u̯esn(e)s pomlad; prim. skr. vasantáḥ pomlad, gr. ἔαρ [dor. Ƒῆρ, jon. ἦρ] pomlad (gen. at. ἦρ-ος, pri Hom. ἔαρος), ἐαρινός pomladni, pomladanski, lat. vērnus, vernālis, vernifer, sl. vesna pomlad, got. uisonna pomlad, lit. vãsara, vasarà poletje, let. vasara poletje)

1. pomlad, vígred, vesna: Sen. ph., Amm. idr., cum rosam viderat, tum incipere ver arbitrabatur Ci., hieme et vere Plin. iun., per ver Ca. ali per omne ver Suet. vso pomlad, primo vere Ca., L., H. ali vere primo Plin. ali ineunte vere Ci. ali (pesn.) vere novo V., O. ali pubescente vere Amm. = principio veris S. fr. ali initio veris Suet., donec ver adulesceret T. do polne pomladi, vere adulto Amm. še preden je pomlad popolnoma nastopila; preg.: vere prius flores, aestu numerabis aristas O. (o čem nemogočem); pooseb. Vēr Vêr = Pomladnik ali Pomlad(nica) bog ali boginja pomladi: Ver cinctum florente coronā O.

2. metaf. pomlad življenja, mladost: ver breve aetatis O., ineundum cum aetas florida ver ageret Cat.

3. metaf. vse, kar raste spomladi, pomladni pridelki: breve ver populantur apes Mart. cvetlice; poseb. ver sacrum daritev pomladnih prvin, daritev pomladnih prvorojencev, prvinska daritev živali in ljudi, ki so jo božanstvu obljubili v času hude stiske; pozneje so darovali le živali, ljudi, rojene tako pomlad, pa so, ko so odrasli, pošiljali kot naseljence v tujino): ver sacrum vovere, facere L., ver sacrum videri pecus, quod natum esset inter Kalendas Martias et pridie Kalendas Maias L.

Opomba: Nenavadni abl. sg. vērī: Col. (poet).