Franja

storíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; commettere:
storiti kaj v jezi, nalašč fare qcs. spinti dall'ira, fare qcs. apposta
storiti kaj dobrega, hudega fare del bene, del male
storiti kaznivo dejanje commettere reato
storiti svojo dolžnost fare il proprio dovere
storiti korak naprej fare un passo avanti

2. nareč. vet. figliare

3. nareč. agr. (obroditi) rendere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. storiti milost fare la grazia
PREGOVORI:
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi

B) storíti se (-ím se) perf. refl. star. (nastati) formarsi:
tema se mu je storila pred očmi gli si offuscò la vista, cadde in deliquio (dalla debolezza, dall'emozione)
milo se mu je storilo (pri srcu) ne fu commosso

stotína centenar m ; centena f ; centenada f

na stotine a centenares, a centenadas
stotine in stotine ljudi centenares de (ali cientos y cientos) hombres

stotnij|a ženski spol (-e …) die Hundertschaft; vojska die Kompanie
črna stotnija das schwarze Hundert
za eno stotnijo vojska in Kompaniestärke

strah¹ moški spol (-u; -ovi)

1. die Furcht (pred vor)
od strahu vor Furcht
strah božji Gottesfurcht
smrtni strah Todesfurcht, Todesangst
strah in trepet Furcht und Schrecken/Zittern
up in strah Furcht und Hoffnung
spraviti v strah koga: (jemanden) in Furcht versetzen
ne poznati strahu keine Furcht kennen

2. (bojazen) die Angst, -[angst] Angst (strašanski Heidenangst)
strah za kaj: die Angst um (delovno mesto um seinen Arbeitsplatz)
občutek strahu das Angstgefühl

3. (tesnoba) die Angst, die Beklemmung, (fobija) die Angstneurose, die -[angst] Angst (eksistenčni Existenzangst, kastracijski Kastrationsangst, pred izgubo Trennungsangst, pred izpitom Prüfungsangst, Examensangst, pred letenjem Flugangst, pred ocenjevanjem Notenangst, pred prihodnostjo Zukunftsangst, pred rakom Krebsangst, pred stikom Berührungsangst, pred smrtjo Todesangst, pred šolo Schulangst, pred višino Höhenangst, pred življenjem Lebensangst, elementarni Urangst)
nevroza strahu die Angstneurose
psihoza strahu die Angstpsychose

4. (negativno pričakovanje) die Befürchtung
strahovi množina Befürchtungen množina, Ängste množina

5. (spoštljiva bojazen) die Ehrfurcht, die Scheu

6.
strah pred (izogibanje) die Scheu (vor), -scheu
(ljudmi Menschenscheu, moškimi Männerscheu, vodo Wasserscheu, ženskami Weiberscheu)

7. nenaden, silovit: der Schreck (silen ein großer, heftiger, mächtiger, ungeheurer, peklenski ein höllischer, nenaden ein jäher, paničen ein panischer, smrten ein tödlicher)
spraviti v strah koga: (jemandem) einen Schreck einjagen
(prestrašenost) der Schrecken

8. figurativno (oseba, ki zbuja strah) der Schrecken
|
kriki strahu das Angstgeschrei (tudi živalstvo, zoologija, lovstvo)
nič strahu! nur keine Bange!
trenutek strahu die Schrecksekunde
strah zbujajoč [schreckenerregend] Schrecken erregend, furchtgebietend, [furchterregend] Furcht erregend, furchteinflößend
nagnati strah v kosti komu: (jemanden) einschüchtern
prestajati strah sich ängstigen, sich fürchten
prestajati hud strah Blut und Wasser schwitzen
vlivati strah komu (jemandem) Angst machen, (jemandem) Angst einflößen, (jemandem) Furcht einflößen/einjagen
strah v kosteh der Schreck in den Gliedern
še vedno imam strah v kosteh der Schreck steckt mir noch in allen Gliedern
zbujati strah gefürchtet sein/werden
od strahu aus Angst/Furcht, vor Schrecken
bled od strahu [schreckensblaß] schreckensblass, schreckensbleich
pričakovanje v strahu die Erwartungsangst
spačen od strahu angstverzerrt
trd od strahu schreckerstarrt, schreckensstarr
umirati od strahu sterben vor Furcht/Angst
navdajati s strahom koga: (jemandem) [angst] Angst machen
s strahom pričakovan befürchtet
spravljati v strah (jemanden) ängstigen, verängstigen
biti v strahu pred sich fürchten vor, [angst] Angst haben vor, dogodkom: (etwas) befürchten
biti v strahu za fürchten um, Angst haben um

stráh fear; (velik) fright, dread, horror, dismay; awe; žargon funk; terror (pred of); (bojazen) apprehension

brez stráhu fearlessly
stráh pred smrtjo fear of death
stráh me je I am afraid (of)
v stráhu je za svoje življenje he goes in fear of his life
biti v stráhu to be in fear (of), to be afraid (of)
biti stráh in trepet za... to be the terror of..., to be the bugbear of...
navaditi s stráhom to overawe
imeti stráh pred to be scared of, pogovorno to funk (doing something)
biti trd od stráhú to be scared stiff, to be in a blue funk, to be frightened out of one's wits
iz stráhú pred for fear of, out of dread of
držati koga v stráhu to intimidate someone
pognati komu stráh v kosti to fill someone with terror, to terrify someone, to horrify someone, to scare someone stiff
biti v stráhu za kaj to be worried stiff about something
on ne pozna stráhú he is a stranger to fear
od stráhú so se mi naježili lasje my hair stood on end with fright
spraviti koga v stráh to inspire (ali to fill, to strike) someone with awe
pomiriti stráh to allay (someone's) fears
on je stráh vseh poštenih ljudi he is the terror of all honest people
stráh zbujajoč awe-inspiring
v velikem stráhu in a blue funk
stráh nas je we are frightened, we are in a funk, we have the jitters
tresti se od stráhú to tremble with fright

stráh (-ú) m

1. paura, timore, ansia, apprensione, spavento, orrore, sgomento:
obšel, prešinil, prevzel ga je strah fu preso dalla paura
kričati, osiveti, prebledevati, tresti se, šklepetati z zobmi od strahu gridare, incanutire, impallidire, tremare, battere i denti dalla paura
premagati strah riaversi dalla paura, vincere la paura
čutiti strah avere il batticuore, provare paura
povzročiti, vzbuditi strah destare apprensione
vlivati strah mettere paura, impaurire
umreti od strahu morire di spavento
biti v strahu (v skrbeh)
za koga stare in allarme per qcn.
hud, blazen strah paura terribile, pazza
hiša strahov una casa frequentata dagli spiriti
strah pred smrtjo paura della morte

2. šalj.
strah (npr. pri izpitih) fifa, tremarella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
le brez strahu! niente paura!
hrom od strahu mezzo morto di paura
biti strah in trepet mettere paura, essere il terrore (di)
strah mu leze v kosti è stato preso dal terror panico
videti strahove tam, kjer jih ni avere paura senza ragione
povsod videti strahove trovare pericoli, difficoltà dappertutto
psiht. bolezenski strah fobia
psiht. (bolezenski) strah pred živalmi, pred boleznimi, pred grmenjem zoofobia, nosofobia, brontofobia
PREGOVORI:
strah ima velike oči la paura fa novanta
strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
strah noge celi la paura fa crescere le ali ai piedi

strán¹ side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!

strán côté moški spol ; (v knjigi) page ženski spol ; (bok) flanc moški spol ; (smer) sens moški spol

na tej strani de ce côté, en deçà (de quelque chose)
na tej in oni strani en deçà et au delà
na drugi strani (v knjigi, časopisu) à la page suivante ali précédente, au verso
na vse strani de tous côtés, en tous sens, dans toutes les directions, partout
z naše strani de notre côté, de notre part
v stran à l'écart, de côté, à part
na obeh straneh, z obeh strani des deux côtés, de part et d'autre
po eni strani d'un côté
po drugi strani d'un autre côté, de l'autre
dvoriščna stran (zgradbe) côté cour
južna stran côté sud (ali méridional), (côté du) midi moški spol, (gorovja) versant moški spol sud
kosmata stran (usnja) côté poil (ali fleur) (du cuir)
naslovna stran page de titre
narobe stran (blaga) envers moški spol
nasprotna stran côté opposé, pravno, figurativno partie ženski spol adverse
nebesna stran point cardinal
notranja stran côté intérieur, face interne (ali intérieure), paroi interne
prednja stran (zgradbe) façade ženski spol, front moški spol
prisojna stran côté exposé au soleil, midi moški spol
senčna stran côté de l'ombre, figurativno mauvais côté
severna stran côté (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gorovja) versant moški spol nord
spodnja stran dessous moški spol
svetla stran côté éclairé, figurativno beau côté, jour favorable
vetrna stran côté exposé au vent, côté du vent
vzhodna stran côté est, (gorovja) versant est
zadnja stran (blaga) envers moški spol; (zgradbe) derrière moški spol
zahodna stran côté ouest (ali occidental)
zunanja stran côté (ali face ženski spol) externe (ali extérieur(e)), (blaga) endroit moški spol, figurativno apparences ženski spol množine
biti, stati na strani koga être (ali se tenir) aux côtés de quelqu'un, assister (ali seconder, aider, soutenir) quelqu'un, être du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un
imeti svoje dobre strani avoir ses bons côtés
boli me na desni strani j'ai une douleur au côté droit
iti na stran (na potrebo) aller quelque part (ali aux toilettes, w.-c.), aller faire ses besoins
po strani gledati koga regarder quelqu'un de travers (ali d'un œil jaloux)
po strani si posaditi klobuk mettre son chapeau de côté
položiti kaj na stran mettre quelque chose de côté
potegniti koga na svojo stran (figurativno) mettre quelqu'un de son côté, gagner quelqu'un à son parti (ali à sa cause)
nasprotna stran (na sodišču) trdi, da la partie adverse prétend que
knjiga ima 100 strani le livre a (ali compte) cent pages
vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran chaque chose a son bon et son mauvais côté

strán (-í) f

1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada

2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali

3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.

stránka (-e) f

1. polit. partito:
ustanoviti stranko fondare un partito
pristopiti k stranki, vpisati se v stranko aderire, iscriversi a un partito
delavska, kmečka, meščanska, socialistična stranka partito dei lavoratori, agrario, borghese, socialista
konservativna, napredna stranka partito conservatore, progressista
desničarska, sredinska, levičarska stranka partito di destra, del centro, di sinistra
množična stranka partito di massa
vladna, opozicijska stranka partito di governo, di opposizione
program, vodstvo stranke il programma, la direzione del partito

2. trg. cliente, avventore, acquirente

3. jur. parte:
pogodbeni stranki le parti di un contratto
nasprotni stranki le parti in causa
tožeča, prizadeta stranka parte civile, parte lesa; attore, convenuto

4. (stanovalec večstanovanjske hiše) inquilino, affittuario

stranskovézen (-zna -o) adj. elektr.
stranskovezni motor motore eccitato in derivazione

strástno prislov passionately; with passion; voluptuously

strástno koga ljubiti to be passionately in love with someone
strástno kaj ljubiti to be passionately fond of something

strašíti (-ím) imperf.

1. spaventare; impaurire, intimorire; pren. ekst. esserci:
strašiti otroke z bavbavom spaventare i bambini col babau
strašiti vrabce z zračno puško scacciare i passeri col flobert
strašiti z vojno terrorizzare con la minaccia della guerra
v kotu je strašila stara skrinja in un angolo c'era un vecchio cassettone

2. impers.
na gradu straši nel castello ci sono gli spiriti

strdíti (-ím) | strjeváti (-újem)

A) perf., imperf. raggrumare, coagulare, rapprendere, indurire, solidificare:
strditi vodo v led congelare l'acqua
pren. trpljenje ga je strdilo la sofferenza lo ha indurito

B) strdíti se (-ím se) | strjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. raggrumarsi, coagularsi, rapprendersi, solidificarsi; indurirsi:
lava se strdi la lava si solidifica, si raggruma
na soncu se skrilavec presuši in strdi al sole lo scisto si secca e rapprende

stréči to serve; to attend to, to wait on

stréči bolniku to tend a sick person
vam že kdo streže? (v trgovini) are you being attended to?, (pri mizi) is anyone serving you?
stréči stroju to be in charge of (ali to mind) a machine
stréči strastem to indulge one's passions, to be a slave to one's passions
stréči topu vojska to serve a gun
stréči pri mizi to serve at table, to wait at table
stréči svojim osebnim interesom to look after one's private interests
on ima rad, da se mu streže he likes to be waited on
stréči po življenju komu to make an attempt on someone's life
kakor se ji streže, tako kosa reže you get what you pay for

stréči (stréžem) imperf.

1. servire:
kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una

2. trg. lavorare, servire:
mi že strežejo grazie, vengo già servito

3. assistere, aver cura di:
streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani

4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante

5. rel. servire:
streči pri maši servire la messa

6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
PREGOVORI:
kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera

streh|a [é] ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura das Dach (bakrena Kupferdach, cerkvena Kirchendach, čebulasta Zwiebeldach, čopasta Krüppelwalmdach, neprava šotorasta Walmdach, dvokapna Satteldach, enokapna Pultdach, koničasta Spitzdach, konzolna Kragdach, kupolasta Kuppeldach, lamelna Lamellendach, lupinasta Schalendach, mansardna Mansardendach, Mansarddach, obešena/viseča Hängedach, opečnata Ziegeldach, pločevinasta Blechdach, pomična Schiebedach, prečna Querdach, ravna Flachdach, rombasta Rautendach, salonitna Eternitdach, skrilasta Schieferdach, slamnata Strohdach, s skodlami krita Schindeldach, steklena Glasdach, stolpna Helmdach, stožčasta Kegeldach, iz valovite pločevine Wellblechdach, stolpa Turmdach, voza Wagendach, za plezanje Kletterdach, strma Steildach, šotorasta Zeltdach, varovalna Schutzdach, vrhnja Überdach, vrtljiva Schwenkdach, zgibana Faltdach, žagasta Sägedach); das Verdeck (zložljiva Klappverdeck); die Bedeckung (polstena Filzbedeckung)
… strehe Dach-
(del der Dachteil, nagib die Dachneigung, oblika die Dachform, koeficient oblike der Dachformbeiwert, površina die Dachfläche, snežni plaz s die Dachlawine)
podoben strehi dachartig
vod na strehi die Dachleitung
vagon s pomično streho železnica der Schiebedachwagen
streha nad glavo figurativno das Obdach
brez strehe obdachlos
imeti streho nad glavo/ne imeti strehe nad glavo ein/kein Dach überm Kopf haben
izgubiti streho nad glavo obdachlos werden
najti streho unterkommen
figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
pod streho unter dem Dach
imeti pod streho figurativno (etwas) unter Dach und Fach haben
pod isto streho unter einem Dach
podstaviti pod streho unterstellen
spraviti pod streho unterbringen, figurativno unter Dach und Fach bringen
vzeti pod streho beherbergen
figurativno ogenj v strehi großer Aufruhr, avstrijsko, švicarsko: Feuer am Dach

stréha roof

brez stréhe roofless
stréha nad glavo roof over one's head
mansardna stréha mansard, mansard roof
slamnata stréha thatched roof
opečna stréha tiled roof
stréha iz skrila slated roof
skodlasta stréha shingled roof
steklena stréha glass roof
stréha iz listja pesniško a leafy vault
platnena stréha awning, sunshade
stréha je potrebna popravila the roof wants repairing
žetev je pod strého the harvest is gathered in
spraviti pod strého (žetev) to gather (ali bring) in
stanovati pod strého to live in a garret
biti pod strého to have a roof over one's head
pri njem je takoj ogenj v stréhi (figurativno) he is a real hothead
imeti strého nad glavo to have a roof over one's head
ploščata stréha flat roof
ravna stréha flat roof, terrace
drseča stréha (pri avtu) sliding roof
stréha enokapnica lean-to roof
dvokapna stréha ridged roof
pokriti s strého to roof
vzeti pod strého to house, to lodge, to accommodate, to shelter
(pozor,) delo na stréhi! men at work (ali working) overhead!
hiša še ni pod strého the house is not roofed yet
zaščititi s strého, dati pod strého to roof

stréha (-e) f

1. grad. tetto:
opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
sleme strehe comignolo, linea di colmo
dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
poiskati si streho mettersi al riparo

2. ekst. tetto, tettoia:
streha avtomobila il tetto dell'automobile
streha postaje la tettoia della stazione

3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
domača, rodna streha tetto natio, paterno
ostati brez strehe restare senza tetto
živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca

stréha techo m (tudi fig) ; (pri avtu) techo m , cubierta f

brez strehe (fig) sin domicilio
opečna streha tejado m
ravna streha azotea f
premična streha techo corredizo
imeti streho nad glavo (fig) tener un hogar
streha iz desk techado m de madera, tejado m de tablas
domača streha tejado paternal
streha iz skodel techo de ripia(s)
slamnata streha tejado m de paja, techo de bálago
skrilnata streha techo de pizarra
streha iz vejevja in listja techo de ramaje
kupolasta streha cúpula f
steklena streha tejado m (ali techo m) de vidrio
dvokapna streha tejado m de dos vertientes
streha iz trstja tejado m encañizado
streha na zatrep tejado m de copete
stanovati pod isto streho vivir bajo el mismo techo
vzeti koga pod streho poner a cubierto (ali a salvo) a alg; poner bajo techado a alg
to čivkajo že vrabci na strehi (fig) todo el mundo lo sabe; es un secreto a voces