Franja

ānulus, redko annulus, -ī, m (demin. ānus, annus)

1. krožec, obroček, (pečatni) prstan, pečatnik: Varr., H. idr., de digito anulum detrahere Ter., anulum sibi ali alicui detrahere Ci. idr., hominibus honestis de digitis anulos auferre Ci., anulum induere Ci., in... cera centum sigilla imprimere hoc anulo Ci., anulo obsignare tabulas ali litteras Pl., Cu. idr., tabulis testamenti anulum imprimere Sen. ph., vilissima utensilium anulo clausa T. zapečateno, gemmati (z vrezanimi kamni) anuli L. (moški nakit pri Sabincih), exonerare anulis digitos Sen. ph. Za republike je bil zlat prstan znak viteštva: an. equestris H., anulo aureo aliquem in contione donare Ci. ali honorare aliquem anulis T. = koga povzdigniti med viteze, quem (Icelum) anulis donatum equestri nomine Marcianum vocitabant T.; scriba tuus anulo aureo suo, quem ex his rebus invenit Ci. s svojim viteštvom, ius anulorum Suet. = viteštvo. Izročitev pečatnika kot znamenje prenosa pravic: anulum de digito suum tibi tradidit Ci., Alexander moriens anulum suum dederat Perdiccae N.

2. razne obročkaste reči:
a) an. velaris Plin. zavesni krožec (obroček).
b) (verižni) sklep: Plin., Mart.
c) garrulus an. (kolekt.) Mart. zvenčeči obročki na igralnem obroču (trochus; gl. to geslo).
č) lasni krožec, koder: comarum anulus Mart., in anulos suos recidere Sen. ph.
d) zaokrožena vitica: vitis anuli, quos ἕλικας vocant Cael.
e) krožec iz vejevja: virgei anuli Plin. krožci iz mirtovega dračja.
f) krožec iz (ene) niti: Amm.
g) obroček (= okrogli okras) na svitku dorskega stebra: Vitr.
h) mrda, krog zadnjične odprtine, zadnjica (prim. ānus): Ca.

anunciación ženski spol oznanilo

anunciación (de Nuestra Señora) Marijino oznanjenje

anxieux, euse [ɑ̃ksjö, z] adjectif boječ, notranje nemiren; željan, nestrpen

attente féminin anxieuse nemirno pričakovanje
il est anxieux de réussir ves nestrpen je, da bi uspel

anxius 3, adv. -ē (angere)

1. tesnoben, nemiren zaradi česa, plašen, vznemirjen, v skrbeh, zaskrbljen, zlovoljen: rex Cu., morosi et anxii senes Ci., in pace anxii T., anxio animo esse Ci., a. mentes H., a. mens Suet., Amm., a. iudicium T. tesnobna previdnost v sodbi, anxium habere aliquem Auct. b. Afr., T., Plin. iun. koga plašiti, vznemirjati, anxie (= moleste) ferre aliquid S., trepide anxieque certare Suet., anxie prosequi Iust., anxie loqui Gell.; z abl. loci ali z loc.: anxius animo S., T., anxius animi S. fr.; z abl. instrumenti ali causae: irā et metu S., inopiā, gloriā eius, desiderio filii L., curis L., O., dolore simul ac pudore, sollicitudine, tantis malis Cu., venturis Lucan., amoribus Sen. ph.; pesn. in poklas. (po gr. περίφοβός τινος) z gen. (zaradi česa, zakaj): anxia furti O., anxius futuri Sen. ph., nepotum securitatis Plin., potentiae, sui T.; z acc.: suam iam vicem (za svojo osebo, zase) magis anxii quam eius, cui... L.; s praep.: anxii erga (zaradi, glede na) Seianum T., a. de instantibus curis, de periculo Cu., de fama ingenii Q., pro mundi regno O., pro eius salute Plin. iun., circa verba et compositionem Sen. ph., anxia classis ad ducis eventum Lucan.; z ne: ne qua seditio aut bellum oriretur, anxius erat S.; z ne non: Val. Max.; z odvisnim vprašanjem: S., quonam modo urbem ingrederetur,... anxio T.

2. met. tesneč, moreč, mučen: aegritudines Ci., curae L., timor V., amicitia T.; subst. neutr. pl.: pauca quaedam scrupulosa et anxia Gell.

A.O. abbréviation Allemagne de l'Ouest

A.P. abbréviation administration publique; agence de placement; agence de presse; agence de publicité; agence postale; allocations prénatales; année passée; Associations de Presse; avis de paiement

ápă -e f voda
□ apă potabilă pitna voda
□ apă de ploaie deževnica, kapnica
□ apă fierbinte krop

apanage [apanaž] masculin apanaža; dedni delež; dosmrtni užitek; letni dohodek; figuré izključnost, monopol; usoda

avoir l'apanage de qe sam kaj uživati, monopol imeti
les rhumatismes sont l'apanage de la vieillesse revmatizem je usoda starosti
il croit avoir l'apanage de la sagesse misli, da je samo on pameten
la culture ne doit pas être l'apanage d'une élite kultura ne sme biti monopol kake elite

aparát appareil moški spol

brivski aparat rasoir moški spol mécanique (ali de sûreté)
fotografski aparat appareil photographique
gospodinjski etektrični aparat appareil ménager électrique
prebavni aparat appareil digestif
radijski aparat appareil (ali poste moški spol) de radio (ali de T.S.F.); récepteur moški spol radio, radio ženski spol
razmnoževalni aparat machine ženski spol à polycopier, duplicateur moški spol
ostanite pri aparatu (telefonu) restez à l'écoute (ali à l'appareil)!, ne quittez pas!
administrativni aparat appareil (ali mécanisme moški spol) administratif
državni aparat appareil de l'Etat

aparát aparato m

fotografski (projekcijski, radijski sprejemni, televizijski) aparato m fotográfico (de proyección, receptor de radio, televisor)

aparát -e n aparat, naprava
□ aparat de fotografiat fotoaparat

aparato moški spol pripravljanje, priprava; aparat; telefon; letalo; pomp, sijaj

aparato fotográfico fotografski aparat
aparato de proyección projekcijski aparat
aparato receptor radijski sprejemni aparat
aparato respiratorio dihalni organi
aparato transmisor, aparato emisor radijski oddajni aparat
por los aparatos kot kaže, po vsej priliki; bržkone

apărătór -oáre (-óri, -oáre) m/f

1. zaščitnik (-nica); ščitnik
□ apărător de noroi blatnik

2. branilec (-lka)

apartar ločiti; odvrniti, odpraviti, oprostiti (obveznosti)

apartar la paja del grano ločiti pleve od zrnja
apartarse oddaljiti se, iti s poti; ločiti se v zakonu; odreči se
apartar la mano odtegniti roko
apartar de sí odvrniti od sebe

aparte vstran, ob strani; od daleč

aparte de eso vrhu tega
aparte que ne glede na to, da
dejar aparte ob strani pustiti, preiti (kaj)
aparte m odstavek; šepetanje; Am odbiranje živine

aparté [aparte] masculin beseda, ki jo igralec na odru reče za sebe; poseben, ločen, tih pogovor z osebami na seji ipd.

en aparté zaupno; skrivaj, med štirimi očmi
ils ne cessèrent de faire des apartés pendant toute la conférence neprestano sta se tiho pogovarjala med predavanjem

apear pomagati komu s konja; odstaviti; odpraviti (težavo); opustiti; podpreti; izmeriti; odvrniti (de od); prebresti

apearse iz-, se-stopiti; dospeti; premisliti se
apearse por la cola nesmisel reči
apearse de su burro uvideti svojo zmoto

apelacíjski

apelacijsko sodišče tribunal m de apelación

apelación ženski spol priziv

corte de apelación prizivno sodišče
interponer apelación vložiti priziv
sin apelación ki mu ni rešitve

apellido moški spol priimek; vzdevek; krik, klic

apellido de guerra geslo