Franja

zvéniti se faner, se flétrir ; (lepota) passer

zvíjati -am
I.
1. svijati: zvijati papir, perilo, šibo
2. savijati: zvijati roke, perilo, papir; zvijati se pred kom
3. previjati: zvijati se od bolečin, kot črv; zvijati se od smeha
4. potok se zvija
potok vijuga
II. zvijati se
1. vrdati, izmicati: zvijati se v zadregi, v stiski, v precepu
2. izvitoperavati se: deska se zvija; v. i izvijati

zvíjati -am nedov.
1. a curba, a încovoia
2. a suci, a răsuci

zvíjati se a se strâmba, se zvârcoli, a se zbate

zvírav -a -o koji se nepristojno proteže: zvirav otrok

zviti zvíjem dov.
1. a curba, a încovoia
2. a suci, a răsuci

zviti se a se strâmba, se zvârcoli

zvléči zvlečem, zvleci -ite, zvlekel -kla
I. svući, dovući: vse je zvlekla domov
II. zvleči se
1. provući se: zvleči se skozi ograjo, skozi žico
2. vukući se skupiti: megle so se zvlekle okoli vrha

zvodenéti -im
1. razvodniti se: kri zvodeni
2. obljutaviti: roman proti koncu zvodeni

zvrtéti se tourner, avoir le vertige

zvrtelo se mi je j'ai le vertige, la tête me tourne
rado se mi zvrti je suis sujet à des vertiges

žalostíti -im, žalosti -ite, žalostil -a
I. žalostiti: žalostiti koga s čim
II. žalostiti se nad kom rastuživati se nad kim

ždéti être accroupi (ali blotti, tapi) , se tenir accroupi

topo ždeti être plongé dans une morne apathie

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

žebljaríja ž poduzeće, preduzeće gdje se kuju čavli, ekseri

žebljárna ž ekserana, radionica gdje se izrađuju čavli, ekseri

železárništvo s nau̯ka, industrija koja se bavi preradom željeza, gvožđa

žêljen -ljna -o i željèn i želján -ljna -o, komp. bolj željen i željnejši
1. željan, koji želi: otroci so -i vsega, kar na sejmu vidijo
2. željan, koji se želi: biti željen miru, krvi; te nisem nič željen; -o čakati
željno očekivati; -o pričakovan gost

ženitováti célébrer les noces; se marier, convoler (en justes noces)

žgánčnica i žgánkovka ž voda koja se odlije kada se kuhaju žganci

žganjáriti -im baviti se pečenjem rakije

žigažága interj. kojom se djetetu, u šali, prijeti da ćemo mu otpiliti glavu: žigažaga glavcu preč, da ne bo jedla mesa več

životáriti -im životariti, tavoriti, kuburiti, patiti se