Franja

affossare

A) v. tr. (pres. affōsso)

1. izkopati jarek:
affossare i campi izkopati jarke na poljih

2. star. obdati z jarkom:
affossare un castello obdati grad z jarkom

3. izbrazdati, delati udrtine:
carri pesanti affossano la strada težka vozila puščajo na cestišču kolesnice

4. pren. pokopati, likvidirati:
affossare una proposta di legge pokopati zakonski predlog

B) ➞ affossarsi v. rifl. (pres. mi affōsso) udreti se, upasti (zlasti pren.):
gli si affossano gli occhi dalla stanchezza od utrujenosti ima oči udrte

affrancare

A) v. tr. (pres. affranco)

1. osvoboditi, osvobajati, oprostiti (tudi pren.):
affrancare un popolo dalla schiavitù osvoboditi ljudstvo suženjstva

2. pravo oprostiti (dajatev, obveznosti)

3. frankirati (poštno pošiljko):
affrancare un pacco postale frankirati paket

B) ➞ affrancarsi v. rifl. (pres. mi affranco)

1. rešiti se, znebiti se (tudi pren.):
affrancarsi dal bisogno rešiti se pomanjkanja
affrancarsi dai debiti znebiti se dolgov

2. opogumiti se:
affrancarsi nel comportamento opogumiti se v obnašanju

affratellare

A) v. tr. (pres. affratello) pobratiti:
ci affratella il comune destino skupna usoda nas brati

B) ➞ affratellarsi v. rifl. (pres. mi affratello) bratiti se:
i soldati dei due eserciti si affratellarono vojaki dveh vojsk so se bratili

affrontare

A) v. tr. (pres. affronto)

1. pogumno iti nad, izpostaviti se:
affrontare il nemico iti pogumno nad sovražnika
affrontare un pericolo izpostaviti se nevarnosti

2. lotiti, lotevati se, spoprijeti se:
affrontare un problema lotiti se problema

B) ➞ affrontarsi v. rifl. (pres. ci affrontiamo) spopasti, spopadati se

affulgeō (adfulgeō) -ēre -fulsī

1. prisijati, zasijati: non Venus (večernica) adfulsit O., navium speciem de caelo adfulsisse L. da so podobe ladij sevale z neba, per eos dies caeli ardentis species adfulserat L.

2. pren. (kakor zvezda) vziti, zasijati, prikazati se: lux quaedam adfulsisse civitati visa est L., et mihi talis aliquando fortuna adfulsit L., Sardiniae recipiendae repentina spes adfulsit L., ex insperato gaudium adfulsit L., instar veris... voltus ubi tuus adfulsit populo H. kadar tvoje obličje zasije narodu kakor spomladansko sonce, Cretensibus nihil tale praesidii affulsit Val. Max., nitenti affulsit vultu ridens Venus Sil., ut prima occasio affulsit Fl., in rebus scaevis affulsit fortunae nutus hilarior Ap.

afiliá -éz vr. pridružiti se, priključiti se, včlaniti se

afirmá afírm

I. vt.

1. trditi, zatrjevati, zatrditi

2. zagotavljati, zagotoviti

II. vr. izkazati se, uveljaviti se, uveljavljati se, afirmirati se

afirmírati -am (se) dov./nedov. a (se) afirma; a se distinge, a-şi crea un renume

aflorar prečistiti (moko, žito); pojaviti se (ruda)

afluir [i/y] do-, pri-tekati, izlivati se (reka)

los extranjeros afluyen a Madrid tujci v trumah obiskujejo Madrid

afondarse usesti se (usedlina); potopiti se

afratelarse (po)bratiti se

afundá afúnd vt./vr.

1. potapljati (se), potopiti (se)

2. pogrezati se, pogrezniti se

àga -ē m, ȁga -ē m, zval. ȁgo (t. aga)
1. aga, zemljiški gospod v fevdalni Turčiji: sarajevske -e
2. plemiški naslov pri muslimanih, dodaja se za imenom, gospod, gospodar: Hasan-aga
3. vojaški poveljnik: janjičarski aga

agamic [əgǽmik] pridevnik
biologija nespolen, ki se množi nespolno

agăţá agăţ vt./vr.

1. zapeti (se), obešati (se), obesiti (se), pripeti

2. oprijeti se

ageless [éidžlis] pridevnik
ki ni star, ki se ne stara; večen

agērātos -on (gr. ἀγήρατος) nestarajoč se, neostarljiv: aeon Tert.; subst. agērāton -ī, n (gr. ἀγήρατον) agerat, neka dišavnica: Plin.

agestarse vesti se, delati se

aggeggiare

A) v. tr. (pres. aggeggio) pog. toskansko popraviti za silo

B) v. intr. igračkati se, zabavati se, zapravljati čas