Franja

Dēmosthenēs -is in -ī, acc. -em in -ēn, m (Δημοσϑένης) Demosten,

1. atenski vojskovodja v peloponeški vojni, z Nikio (Nicia[s], Νικίας) vodja vojnega pohoda na Sicilijo; oba so Sirakužani ujeli in l. 413 usmrtili: Ci.

2. Demostenov sin, slavni atenski državnik in govornik iz občine Pajanije (Παιανία), roj. l. 384, umrl l. 322: Ci., N. idr. Od tod adj. Dēmosthenicus 3 Demostenov, demostenski: Aus. Adv. Dēmosthenicē demostensko: Prisc.

dēmoveō -ēre -mōvī -mōtum

1. z mesta spraviti (spravljati), odmakniti (odmikati), premakniti (premikati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odriniti (odrivati): cave … oculos a meis oculis quoquam demoveas tuos Ter. nikar ne odvrni, manu demotus Ci., Pompeius … vestri facti praeiudicio demotus Italiā decessit C., matre demotā T., in insulas demoti sunt T. so bili pregnani, d. munitiones Amm. Od kod? s samim abl.: demovendis statu suo sacris L. s svojega položaja odrinjeni, Clanis solito alveo demotus T.; s praep.: demoveri et depelli de loco Ci.; pren.: d. aliquem de sententia Ci. odvrniti od misli, izbiti mu misel iz glave, consulem de rei publicae praesidio Ci., eum de suo cursu Ci., culpam ab aliquo, odium a nobis, labem a re publica Ci., sperabam hanc a me posse molestiam demoveri Ci., d. animum loco et certo de statu Ci. ali mentem ex sua sede et statu Ci. zbegati, cum te neque fervidus aestus demoveat lucro neque hiems H.

2. occ.
a) pregnati, izpodriniti: populum Romanum de suis possessionibus Ci., ex ea possessione rem publicam Ci., non alteros demovisse, sed suos constituisse Ci.
b) koga iz službe izriniti, odsloviti, odstaviti, ob službo spraviti; z abl.: d. aliquem ordine, Burrum praefecturā, Pallantem curā rerum T.; abs.: d. centuriones T., spe obiectā principis loci, si priorem aetate et iam labefactum demovisset T.

denár argent moški spol , monnaie ženski spol , fonds moški spol , numéraire moški spol , espèces ženski spol množine ; familiarno fric moški spol , galette ženski spol , flouss moški spol , pognon moški spol …

gotov denar (argent) comptant, cash
kovan (kovinski) denar pièce(s)
f(pl) de monnaie, espèces ženski spol množine sonnantes
papirnati denar papier-monnaie ženski spol
vložiti denar v banko déposer (ali verser) son argent en banque
biti brez denarja être à court d'argent (ali sans argent, à sec)
denar imeti pri sebi avoir de l'argent sur soi
imeti denarja kot toče, pečka, listja avoir de l'argent à foison, rouler sur l'or, être (tout) cousu d'or, avoir du foin dans ses bottes
zaradi pomanjkanja denarja faute d'argent
za noben denar ni pour or ni pour argent, à aucun prix
denar razmetavati, razsipati, metati v vodo, skozi okno dépenser son argent en pure perte, jeter l'argent par la fenêtre (ali les fenêtres)
denar ali življenje! la bourse ou la vie!
denar je sveta vladar l'argent gouverne (ali mène) le monde, l'argent fait tout

denáren monetary; pecuniary; financial; money

denárna aristokracija plutocracy
denárna blagajna till, strongbox, (registrska) cash register
denárno darilo gratuity, (napitnina) tip; donation
denárna globa fine; penalty; mulct
denárna izguba loss of money
denárna kazen fine
denárna kriza financial crisis, monetary crisis
denárna nagraditev remuneration
denárno nakazilo money order, postal order
denárna nakaznica money order
denárna moč financial power
denárna naložba investment of funds
denárni menjalec money changer
denárni obtok circulation of money
denárna odškodnina (monetary) indemnity, cash settlement
denárno pismo money letter
denárna politika monetary policy
denárni polog deposit
denárno plačilo payment; remuneration
denárna pomoč financial assistance
denárna podpora subsidy
denárno posojilo loan
denárno pomanjkanje shortage of money (ali pogovorno of the ready), cash shortage
denárna pošiljka remittance
denárna ponudba bid
denárni prispevek contribution
denárni presežek cash (ali money) surplus
denárno razvrednotenje devaluation; inflation
denárna reforma monetary reform
denárna rezerva cash (ali money) reserve(s)
denárni sistem monetary system
denárni prenos money transfer; remittance
denárna sredstva financial resources pl, funds pl, means pl
denárna stiska straitened circumstances pl, humoristično pecuniary difficulties
denárni tečaj exchange rate, rate of exchange
denárna zadeva financial (ali fiscal) matter (ali affair)
denárni trg money market
denárna zadrega financial difficulty
denárna vrednost cash value
denárna zamenjava exchange
denárni zavod bank
denárni zahtevek claim for money, title to funds
denárni znesek amount of money
biti v denárni stiski to be hard up

dendrophorus (dendroforus) -ī, gen. pl. -ōrum in -ûm (gr. δενδροφόρος) drevescenosec, vejenosec,

1. Silvanov vzdevek: Serv.

2. član svečeniške združbe, ki je kakemu božanstvu na čast svečano okrog nosila veje ali s korenino izruvana drevesca: Cod. Th.

3. tesar: Cod. Th.

dēnegō -āre -āvī -ātum

1. odločno tajiti, utajiti (utajevati), zanik(ov)ati: Aquilium non arbitramur, qui denegavit Ci. ep., obiecta d. T.; z ACI: datum (esse id) denegant, quod datum est Pl.

2. povsem odreči (odrekati), odbi(ja)ti, kratiti, odločno braniti se (kaj storiti), odločno odreči (odrekati): expetita colloquia et denegata commemorat C., denegat hoc genitor O.; z dat.: si tibi denegem, quod me oras Pl., d. alicui praemium dignitatis Ci., id antea petenti C., nulli adversus Romanos auxilia Hirt., operam rei publicae L., sperata gaudia nymphae denegat O., d. sibi eam gloriam T.; z dvojnim acc.: illa meam mihi se iam denegat Pr.; pren. (o neživih subj.): terra tibi fruges, amnis tibi deneget undas O., ei natura sua oratorium ingenium denegavit T.; z ACI: qui … denegarit se dare granum tritici Pl., qui denegarat se commissurum mihi gnatam suam uxorem Ter.; z inf.: dare denegaris Ter., nec, si plura velim, tu dare deneges H., numquam pro te deneget esse miser Pr.; nihil denegatur alicui s quominus: tamquam nihil denegatum sit ei, quominus paratissimus esset Caelius in Ci. ep.; brez objektnega acc.: cum deprecantibus amicissimus … viris aliquandiu denegavisset Suet.; o abstr. subj.: potest enim mihi denegare occupatio tua Ci. ep.; čisto abs.: si deneget Ter., denegandi pudor Ter.

denga samostalnik
medicina (bolezen) ▸ dengue betegségTrenutno potekajo programi za razvoj cepiva proti dengi, ki naj bi pokrivali vse štiri serotipe. ▸ Most folynak a dengue betegség elleni védőoltás kifejlesztését célzó programok, melyek mind a négy típust lefedik majd.
Denga včasih vpliva na številne druge sisteme v telesu, bodisi samostojno ali skupaj s klasičnimi simptomi mrzlice denge. ▸ A dengue betegség néha számos más rendszer működésére is kihat a szervezetben, akár önmagában, akár a dengue-láz klasszikus tüneteivel együtt.
Klasifikacija Svetovne zdravstvene organizacije leta 2009 mrzlico denga razvrsti v dve skupini: nezapleteno in hudo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet 2009-ben két típusra osztotta a dengue-lázat: szövődménymentes és súlyos típusra.
Denga se lahko prenese tudi prek okuženih izdelkov iz krvi in prek darovanja organov. ▸ A dengue fertőzött vérkészítmények és szervátültetés útján is terjedhet.
Običajno so ljudje, ki so okuženi z virusom denga, brez simptomov (80 %) ali pa kažejo le blage simptome, kot je vročina brez zapletov. ▸ A dengue vírussal fertőzött emberek általában tünetmentesek (80%) vagy olyan enyhe tüneteket produkálnak, mint a szövődménymentes láz.
Sopomenke: mrzlica denga

dēnī -ae -a, gen. pl. dēnûm, redk. dēnōrum, num. distr. (iz *decsni: decem) po deset: uxores habent deni duodenique inter se communes C., fistula denûm pedum Plin., denis vicenisque annis Sen. fh. v 30 letih, denae hastae Pl. deset hkrati; pogosto v zvezi s prislovnimi števniki: bis denas … texamus … navīs V., ter denis navibus ibant subsidio Troiae V., bis denos … per annos vivere Pr.; pesn. tudi sg.: denaque … Luna movebat equos O. vsakokrat deseta.

denier [dənje] masculin star rimski in francoski denar; novčič; vieilli obresti; teža 0,05 g

à beaux deniers comptants za cvenk
denier à Dieu ara
denier du culte vsota, ki jo katoliki vsako leto dajejo svojemu župniku
deniers pluriel publics državni dohodki
denier de Saint Pierre Petrov novčič
argent masculin placé au denier 20 na 5% obresti naložen denar
n'avoir pas un denier biti brez denarja
payer, acheter de ses deniers plačati, kupiti s svojim lastnim denarjem

dēnotō -āre -āvī -ātum

1. zaznamovati: Col., pedes venalium cretā Plin.

2. pren.
a) kaj s kakim razločevalnim znamenjem označiti (označevati), določiti (določati), jasno (po)kazati, opozoriti (opozarjati) na kaj: uno nuntio … cives Romanos … necandos … denotavit Ci., cum ei res similes occurrant, quas non habeat denotatas Ci. ki jih še po nobenem znaku ni razločil, haud dubie Icilios denotante senatu L. je … meril na … , denotantibus vobis ora ac metum singulorum T. ko ste (s pogledi nanje) opozarjali na obraze … , cum denotandis tot hominum palloribus sufficeret saevus ille vultus T. smrtno bledico na obrazih … povzročiti, cum neque pulvere facies aut signa denotari possent Vell. ni bilo mogoče natančno razločevati, simulacro Serapidis denotato Min. ko se je zaznal.
b) (o)sramotiti, (o)žigosati: aliquem omni probro Suet., turpia legata, quae denotandi magis legatarii gratiā scribuntur Dig., suis apertis criminibus denotari Icti. Od tod adj. pt. pf. dēnotātus 3 zasramovalen, sramotilen, žaljiv; v komp.: derisus quanto lascivior, tanto denotatior ad contumeliae morsum Tert.
c) imeti komu kaj očitati: pozni Icti., Tert.

dēnsus 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. dēnsēre)

1. gost: terra, densior silva Ci., densiores silvae C., saepes densissima C., aequor d. (= gelu strictum) Lucr., aristae, fagi umbra V., aquilo V. goste oblake podeč, imber densissimus V., densum pingue V. tolsta piča, d. aër H., plagae H. goste mreže, litus O.; subst. neutr. pl.: per silvarum densa Amm.; redko (pesn.) z abl.: caput densum caesarie O. gostolasa, trames densus caligine opacā O., corpora densissima saetis O. gosto obrasla z … ; adv. dēnsē (na) gosto: Mel.; v komp.: dēnsius caesae alni Plin., dēnsius se commovere Amm.; v superl.: dēnsissimē calcare aliquid Vitr.

2. occ. gost = mnogoštevilen, obilen: Teucri V., densos fertur moriturus in hostīs V., mille rapit densos acie atque hastis V. v gosti vrsti bojujočih se in s številnimi sulicami oboroženih, (apes) circa regem densae V., densissimi castris C., agmen densum, densissimum Suet.; z abl.: acies densa armis virisque T. gosta vojska oboroženih mož; (o stvareh): densa inter tela feruntur V., d. trabes, d. foramina O., dens (pectinis) densus Tib. (gl. pri dens 2.).

3. pren.
a) pogosten, nepretrgan, neprestan: spicula castris densa cadunt V., densos divûm numerabat amores V., densis ictibus heros … pulsat versatque Dareta V., densior hinc suboles V., d. silentia Val. Fl. dolgotrajno, furtorum densior fama Lamp.; enalaga: increpuit densis alis V. je pogosto zašumel, densa frigoris asperitas O. neprestano hud mraz; adv. dēnsē pogosto(ma), zapored(oma): Cael., Amm.
b) ret. α) stisnjen, v komp.: O., quod … eluceat aliquando, idem apud alios dēnsius, apud alios fortasse rarius Ci. β) jedrnat: d. vox Q., densus et brevis Thucydides Q., Euripides sententiis densus Q. bogat z mislimi.

dentātus 3 (dēns)

1. zobat, ki ima močne zobe: si male dentata (puella) est O. če ima slabe zobe, Aegle Mart.; kot vzdevek ljudem, ki so se rodili z zobmi, npr. M. Curius Dentātus Manij Kurij Dentat: Plin., Gell.; occ. zobat = zgrabljiv: d. bestiae Ulp. (Dig.), Amm. (o zvereh, ki so jih uporabljali pri bojih v amfiteatru); šalj. = grizljiv, ujedljiv: vir Pl.

2. pren. (o stvareh)
a) zobat, rogljat: rastrum Varr., serrula Ci., serra, crates Plin., tympanum Vitr. palčno (grebenasto) kolo, in modum forficis dentatum ferrum Veg.; capillos meos dentatā manu duxit Petr. prečesala mi je lase s svojimi prsti.
b) z zobom zglajen: charta Ci. ep.

dentro

A) avv.

1. notri, noter:
essere, andare, mandare, sbattere dentro pren. biti notri, za zapahi, iti sedet, spraviti noter (v ječo)
o dentro o fuori pren. noter ali ven!
qui dentro tu notri, sem noter
lì dentro tam notri, tja noter
da, di dentro od znotraj
in dentro navznoter

2. pren. znotraj, v notranjosti:
ha qcs. dentro nekaj mu (ji) gloda v srcu
rodersi dentro gristi se
tenere tutto dentro biti vase zaprt

B) prep.

1. v, v notranjosti (tudi pren.):
il cortile dentro il palazzo dvorišče v notranjosti dvorca
darci dentro pren. pog. trdo delati, močno si prizadevati
dentro a, dentro in v:
la lettera è dentro al cassetto pismo je v predalu
essere dentro nella politica ukvarjati se s politiko
dare dentro qcs. zadeti ob kaj
dentro di (z osebnimi zaimki)
dentro di me ho pensato che pri sebi sem pomislil, da

2. v (v časovnih odnosih):
dentro un mese v enem mesecu
dentro oggi še danes

C) m (samo sing.)
dentro, il di dentro notranjščina, notranjost (tudi pren.)

dēnūdō -āre -āvī -ātum

1. razgaliti (razgaljati), razkri(va)ti: ossa Pac. fr., artūs Sen. tr., matres familias et … virgines Suet., femur virginis Vulg., ne denudetur (Verres) a pectore Ci.

2. pren.
a) razode(va)ti: denudavit mihi suum consilium L., d. arcana amici Vulg.
b) koga ogoliti, opleniti, oropati česa, s silo mu vzeti kaj: cives Romanos omnes Lentulus in Ci. ep.; z abl.: vide, … ne … iuris civilis scientiam suo … (ornatu) spolies atque denudes Ci., d. aliquem vestimentis Vulg.; occ. komu čete odvzeti in ga tako oslabiti: P. Veg.

dēnūntiatiō -ōnis, f (dēnūntiāre)

1. napoved, naznanilo, poseb. vnaprejšnje ali predhodno; abs.: hac denuntiatione conterritus L. ali territus Iust., si … nulla denuntiatione in se conversum intrarit oratio Q.; s subjektnim gen.: ad M. Laecam … Catilinae denuntiatione convenit Ci., d. paucorum, universae civitatis L.; z objektnim gen.: calamitatum Ci., in accusandi denuntiationem ingredi Ci., denuntiatione quietis territus Vell.

2. occ.
a) grožnja, pretenje, pretnja: periculi C., ingentis terroris L., belli Ci., L. ali armorum L. grožnje z vojno, citra hanc denuntiationem (sc. belli) Q., quem consul proscriptionis denuntiatione terrebat Ci. grozeč mu s proskripcijo.
b) jur. α) ovadnikova izpoved, izjava pred sodiščem: accusatorum denuntiationes Suet. β) testimonii d. poziv na pričanje: Ci. γ) predhodno naznanilo koga, da hoče koga tožiti pred sodiščem ali da pride kdo pred sodišče: Symm., Icti.
c) odredba, ukaz: contra denuntiationem senatūs ab eo (sc. a Iugurtha) occisus est L. epit.

dēnūntiō -āre -āvī -ātum

1. napoved(ov)ati, na znanje da(ja)ti, naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati); abs.: monebo, praedicam, denuntiabo Ci.; z dat. personae.: domino denuntiatum est Ci.; z acc. rei: quid haec repens consternatio denuntiat? Cu. kaj pomeni … ? hoc data arma denuntiant T.; z dat. personae. in acc. rei: illa arma, centuriones, cohortes non periculum nobis, sed praesidium denuntiant Ci.; z ACI: denuntiat Caecinae se armatos habere Ci., quom se (Gorgias) ad omnia … esse paratum denuntiaret Ci., denuntians quidam iussisse consulem ad pedes descendere equites L. poročajoč, consul denuntiavit populo L. Aemilium … cum rege Perseo pugnasse L., mater morituram se ante denuntians Cu.; s finalnim stavkom: tibi … denuntio, ipsi mihi indices, quid extis cognoveris Cu., ut a deo denuntiatum videatur, ut exeamus e vita Ci.; z odvisnim vprašanjem: ut denuntiet, quid caveant Ci., denuntiasti homo adulescens, quid de summa rei publicae sentires Ci.

2. occ.
a) (za)pretiti komu s čim: d. proscriptionem, caedem, direptionem Ci., mihi caedem et dimicationem Ci., mortem Miloni Ci., ei (Sulpicio) vim denuntiabat, rei publicae minabatur Ci., mihi … vim, arma, exercitūs, imperatores, castra denuntiabat Ci., d. alicui catenas Sen. rh., poena, quam lex denuntiat Icti.; brez obj. v acc.: is, qui antea denuntiarat Ci., (Clodius) volitat, furit, multis denuntiat Ci., praesertim cum tribunus plebis vel denuntiare potueris vel etiam cogere Ci., qui manu sublatā denuntiant Q.; poseb. bellum d. Ci., C., bellum d. ante et indicere Ci.
b) zapovedati, (za)ukazati, veleti, naročiti (naročati); abs.: d. veteranis Brutus et Cassius in Ci. ep.; z acc.: iter ad novum imperatorem Suet.; s finalnim stavkom (prim. zgoraj navedene finalne stavke): moneo, praedīco, denuntio: qui … professi sunt, abstineant in hoc iudicio manus oculosque ab hoc scelere nefario Ci., denuntiatum senatūs verbis, facerent propere ex urbe ab ore atque oculis populi Romani L., audebat denuntiare Caesari, excederet Siciliā Vell., Gaditanos denuntiavisse Gallonio, ut sua sponte excederet Gadibus C., voce clara denuntiasse sibi, ut triduo regni sui decederent finibus L., ei senatus denuntiaret, ne oppugnaret Saguntinos Ci., legati venerant … denuntiatum Fabio senatūs verbis, ne saltum transiret L., satis habuit pro contione denuntiare, ne preseverarent Suet.; z ACI: capite se illum demnaturos denuntiarunt N.; redk. s samim inf.: prorumpit Narcissus denuntiatque centurionibus et tribuno … exsequi caedem T., denuntiant hospiti nostro nos … dedere potius, quam … Ap., denuntiat praeco neque principia dicere neque miserationem commovere Ap.
c) kaj prihodnjega (hudega) naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati, prerokovati, pomeniti: qui (Hector) moriens propinquam Achilli mortem denuntiat Ci., Celaeno … tristes denuntiat iras obscaenamque famem V., caeruleus (color aurorae) pluviam denuntiat, igneus euros V., at mihi Persephone nigram denuntiat horam Tib., illa dies hornis caedem denuntiat agnis Pr., arbor … statim pestem denuntians Plin., si id membrum ostenditur, morbum futurum esse denuntiat Cels.; v pass.: quibus portentis magna populo Romano bella perniciosaeque seditiones denuntiabantur Ci., mors denuntiatur, ubi aeger supinus cubat Cels., Caesari futura caedes evidentibus prodigiis denuntiata est Suet., denuntiata mors eius per crinitam stellam Eutr.
č) jur. α) alicui testimonium denuntiare poz(i)vati koga na pričanje: si accusator voluerit testimonium iis denuntiare Ci.; tako tudi testibus d. priče poz(i)vati na pričanje: Q., Plin. iun., testes, quibus nos praesentibus denuntiavimus Ci.; v stiku abs.: fratres saltem exhibe (sc. testes). „Non denuntiavi“ (sc. testibus illis ali iis testimonium) Ci. β) predhodno napoved(ov)ati tožbo = predhodno naznaniti (naznanjati), da hoče kdo po določenem roku začeti tožbo proti komu pred sodnikom: d. alicui SC ap. Ulp. (Dig.); z de: cur tu … de isto potius fundo … Caecinae denuntiabas, … ? Ci.; z ACI: homini Romae in foro denuntiat fundum illum … suum esse seseque sibi emisse Ci. … izjavi, da ga bo s tožbo prijel, češ da je tisto zemljišče njegovo; toda litem d. komu kar brez določenega roka pravdo napovedati in ga pozvati, naj gre z njim pred sodišče: Aur., Symm., pozni Icti. γ) denuntiare in iudicium svoje priče, prijatelje pridobiti, da pridejo ob določenem času kot priče pred sodišče: in iudicium ut denuntiaret Ci.; toda iudici denuntiare sodnika obvestiti, da je tožnik odstopil od tožbe: iudici hic denuntiavit, absolutus est Ci.

deny [dinái] prehodni glagol
zanikati, (u)tajiti; odreči, odrekati se; odbiti, pritrgati

there's no denying ne da se zanikati, treba je priznati
I don't deny but he may thought so ne trdim, da ni tako mislil
he will not be denied ne da se odpraviti
to deny o.s. to s.o. dati se pred kom zatajiti
to deny o.s. s.th. ne si česa privoščiti
to deny on oath s prisego zanikati

deōsculor -ārī -ātus sum zelo goreče poljubljati: Pl., Val. Max., Ap., Hier.; pt. pf. s pass. pomenom: deosculato me, gladius diu deosculatus Ap.

dēpacīscor in (večinoma) dēpecīscōr -scī -pectus sum

1. intr. pogodbo skleniti, pogoditi se: neque ante dimissum (esse), quam depectus est Ci., depecisci ad condicionem alicuius (po nasvetih koga) Ci., d. cum aliquo, ut … Ci.; v slabem pomenu = sramotno pogodbo skleniti: depectus autem dicitur turpiter pactus Ulp. (Dig.); pren.: iam depecisci morte cupio Ter. zdaj želim pogodbo za smrt skleniti = zdaj rad umrem, cum enim tot (pericula) impendeant, cur non honestissimo depecisci velim? Ci. ep.

2. trans. izgovoriti si kaj, pogoditi se s kom glede česa: ipse tria praedia depectus est Ci., cum illo partem suam (praedae) depecisci Ci.

départ [depar] masculin odhod; odlet; start; marine odplutje; commerce odvoz; ločitev; figuré odpust; figuré začetek, otvoritev

au départ (figuré) v, ob začetku, spočetka
à son départ pri svojem odhodu
départ usine (commerce) odvoz iz tovarne
départ arrêté, lancé, de nuit stoječi, leteči, nočni start
départ prématuré prezgoden vžig
départ autorisé! start prost!
aérodrome masculin de départ startno letališče
courrier masculin de départ izhodna pošta
date féminin de départ (marine) datum odplutja
faux départ départ manqué napačen start
heure féminin de départ ura, čas odhoda
ligne féminin de départ startna črta
liste féminin des départs seznam odhodov (potnikov)
point masculin de départ izhodiščna točka
préparatifs masculin pluriel de départ priprave za odhod
signal masculin de départ znak za odhod, za start
tableau masculin des départs et des arrivées tabela odhodov in prihodov (na postaji)
annoncer son départ (à la police) javiti svoj odhod (policiji)
donner le départ spustiti s starta, pustiti startati (l'avion letalo)
être sur le départ biti pripravljen za odhod, biti tik pred odhodom
exiger le départ d'un employé zahtevati odpust, odhod uslužbenca
faire le départ entre deux choses ločiti, razlikovati dve stvari
fixer son départ določiti svoj odhod
prendre le départ startati
prendre un mauvais départ slabo se začeti