Franja

receive [risí:v]

1. prehodni glagol
prejeti, sprejeti, dobiti kaj (from od koga)
dobiti svoj delež
cerkev prejeti (zakrament, obhajilo); sprejeti kot resnično, dopustiti, priznati; vzeti, čuvati, skriti, prikrivati (ukradene stvari); sprejeti vase, ujeti, dobiti (vtis itd.), doživeti, izkusiti; upreti se, ustaviti se čemu; prenesti, pretrpeti (udarec); smatrati, imeti za, priznati za primerno, za táko, kot treba; dočakati, sprejeti koga; nastaniti koga, vzeti pod streho; dopustiti pristop (to k, into v)

to receive an affront doživeti žalitev
to receive a blow (an offer, an order, a compliment) dobiti udarec (ponudbo, ukaz, kompliment)
he was coldly received bil je hladno sprejet
to receive s.o.'s confession izpovedati koga
to receive s.o. among one's friends sprejeti koga med svoje prijatelje
he receives stolen goods on prikriva (skriva) ukradeno blago
to receive a refusal biti odklonjen
to receive a present sprejeti, dobiti darilo
they were received with shouts sprejeli so jih z veselimi vzkliki
to receive a wound biti ranjen
the arches have to receive the weight of the roof oboki morajo nositi težo strehe
proposal received attention predlog je bil uvaževan, vzet v obzir

2. neprehodni glagol
sprejemati (goste, obiske), prirediti sprejem; radio sprejemati, loviti (valove); biti prejemnik
cerkev prejeti obhajilo, pristopiti k obhajilu

she receives once a week ona sprejema (obiske, goste) enkrat na teden
it is more blessed to give than to receive dajati je slajše kot sprejemati

receiver [risí:və] samostalnik
prejemnik, akceptant; blagajnik, davkar; prikrivač, skrivač (ukradenega blaga); skrbnik
kemija & fizika recipient, posoda za prestrezanje destilata
tehnično posoda, sod
telefonija slušalka, sprejemni aparat, sprejemnik

receiver of customs carinik
receiver of taxes davkar
official receiver uradni (sodni) upravitelj stečajne mase

recēns -entis (najbrž iz re in indoev. kor. *(s)ken-, *qen- spočeti, ustvarjati; izvirati, nastati; posta(ja)ti svež; prim. gr. καινός, sl. začeti, začetek)

I. adj.

1. svež = ravnokar prihajajoč, prišel, prišedši, gredoč, vračajoč se od kod, takoj (brž, naravnost, prècej) po čem, za čim, gredoč od kod, kmalu po čem: Varr. idr., Romā sane recentes Ci. ep., recens victoriā, dolore et irā, praeturā T.; nav. s praep.: recens a vulnere Dido V. prav zdaj (ravnokar, pravkar, malo prej) ranjena, Poenus recens ab excidio Sagunti Iberum transiit L., cum e provincia recens esset Ci. takoj po vrnitvi iz province, Homerus recens ab illorum aetate Ci. ki je živel takoj za njimi, viri a diis recentes Sen. ph. naravnost od bogov izhajajoči, vox, a qua recens sum Sen. ph. ki se ga še živo spominjam, recens a dolore T. še otožnega (žalostnega srca), še ganjen od boli (bolesti), še poln bolečine; toda: recens in dolore T. v še mladi boli, v še sveži bolečini (bolesti), recentior in dolore Corn.; pren.: locus caede recens V. na katerem se je pravkar izvršil umor, na katerem je pravkar prišlo do umora, še topel od prelite krvi.

2. svež = na novo prihajajoč, čil, močen, močan, jak, čvrst, trden, krepak, korenjaški (naspr. defatigatus, (de)fessus): Auct. b. Afr., Iust. idr., integri et recentes defatigatis succedunt C., equi O., animus L., clamor Plin. živahen.

3. svež, nov, mlad, pravkaršnji (pravkaršen), ravnokaršnji (ravnokaršen), zdajšnji, sedanji, recénten (naspr. vetus): recens filii veterem patris renovavit memoriam N., veteris contumeliae … recentium iniuriarum memoria C., recens odium L., officia recentissima Ci., antiqui viri … et recentes Ci., Cato recens Sen. ph. Kato mlajši, memoria recentior Ci. novejši čas, hanc ipsam recentem novam (sc. rem) devoravit Ci. ki mu je šele pred kratkim pripadlo, crescam laude recens V., fera T. nedavno ujeta, pred kratkim ulovljena, catulus Varr. pravkar povržen; subst. m. pl. recentiores novejši, poznejši, mlajši pisci, novodobniki, sodobniki: Ci., Plin.; subst. n. pl. recentia še sveže = novejše (pravkaršnje, pravkar pretekle, pravkar minule, nedavne) reči (stvari, zadeve): Ci.

4. (o)presen, príčen, svež, hladen, mrzel, studèn (studén): recens aqua, latices O. sveža = malo prej zajeta voda, lac O. sveže mleko = mleko izpod krave, sanguis O. še topla, serta V., herbae O., caespes C., nequam est (sc. piscis) nisi recens Pl. če ni ujeta pred kratkim, arma O. na novo (na)brušeno, prata recentia rivis O. namakani, recens tellus O. na novo ustvarjena; metaf.: recenti re Pl., Ci. ali recenti negotio Ci. ali recenti facto O. ali in recenti Icti. pri samem dejanju, ob dejanju samem, sredi dejanja, takoj, recens adhuc calor Cu. še živa, recens anima O. duša pravkar umrlega, recens partus T. pravkaršnji. —

II. adv. (recēns) ravnokar, pravkar, malo prej, nedavno, pred kratkim, pred nedavnim, v zadnjem času, zadnjič, nedolgo tega, otódi: Gell. idr., puer recens natus Pl., Octavius recens natus Suet. (pl. subst. recens nati novorojenci: Gell., Lact.), quod recens audivimus Corn., sole recens orto V., recens acceptum vulnus T., recens perdomita Hispania T., recens ad Regilium lacum accepta clades L., inter recens domitos Isauros S. fr., coria recens detracta S. fr., corpora nova et recens nata Lact., animalia recens edita Lact.

Opomba: Abl. sg. recentī, pesn. včasih ĕ: O.; nom. pl. recentia, gen. recentium, pesn. včasih -um: H., Sil. — Od tod adv. recenter: recenter capti turdi Pall., recenter lecta poma Pall.; superl. recentissimē res nedavno, prav pred kratkim (nedavnim), res otódi: res recentissime gestae Iust. prav pred kratkim, quam recentissime stercorato solo Plin.

recepís m
( ispor. recepcija
) recepis, priznanica za predanu pošiljku

reception-room [risépšən rum] samostalnik
dvorana za sprejeme; sprejemnica; čakalnica

receptive [riséptiv] pridevnik (receptively prislov)
sposoben za sprejemanje, sprejemljiv, dovzeten, receptiven, občutljiv (of, to za, na)

a mind more receptive than creative bolj receptiven kot kreativen duh

receptíven -vna -o receptivan, sposoban za primanje, za shvaćanje, za shvatanje

receptōrius 3 (receptor) za sprejem sposoben (pripraven, primeren, prikladen, dober): locus Tert.; od tod subst. receptōrium -iī, n zavetišče, zatočišče, zavetje, bivališče, prenočišče, dom: Sid.

réchaud [rešo] masculin kuhalnik; grelec za skledo, za krožnik; topel in stisnjen gnoj (za ogrevanje plasti, gred)

réchaud de camping kuhalnik za taborjenje
réchaud à alcool, à pétrole, à gaz, électrique kuhalnik ali plošča na alkohol, na petrolej, na plin, na elektriko

rechercher [-šɛrše] verbe transitif zopet, znova iskati: (skrbno, vneto) iskati; raziskovati; skušati; stremeti za, hrepeneti po, hlastati po; truditi se, prizadevati si; potegovati se za; trgati se za; tožiti; technique skrbno izdelati

se rechercher iskati se (drug drugega); biti iskan, biti redek
rechercher (une femme) en mariage snubiti, prositi za roko (žensko)
rechercher les témoins de l'accident iskati priče nesreče

Rechtsabbiegespur, die, pas za desno zavijanje

Rechtsbeschwerde, die, Recht pritožba za zaščito zakonitosti

Rechtsgebühr, die, Recht pristojbina za pravne posle

Rechtshilfeersuchen, das, Recht zaprosilo za pravno pomoč

recipience, recipiency [risípiəns(i)]

1. samostalnik
sprejemnik, kdor kaj sprejme, recipient; koristnik, obdarovanec
kemija recipient (posoda)

to be the recipience of s.th. sprejeti kaj (from od)

2. pridevnik
sposoben za sprejemanje, sprejemljiv, dovzeten, dojemljiv, receptiven

recipiènt -énta m (lat. recipiens) recipijent, posuda za hvatanje tekućina, tečnosti; primalac transfuzije

reciprocate [risíprəkeit]

1. prehodni glagol
izmenjati, dati in za to dobiti; vračati (čustva itd.), (po)vrniti (z enakim); nadomestiti, nadoknaditi komu kaj

2. neprehodni glagol
tehnično premikati se sem in tja, izmenično delovati; izmenjavati se; ustrezati si; biti hvaležen, oddolžiti se za izkazano dobroto, revanširati se (for za, with s čim)

to reciprocate a blow vrniti dobljeni udarec, revanširati se (with s čim)

reck [rek]

1. prehodni glagol
uvaževati, vzeti v obzir, upoštevati; brigati se za, skrbeti za, ozirati se na, paziti na, računati z

2. neprehodni glagol
misliti (of o)
vedeti (of za kaj, o čem)
retorika & poetično (le v vprašalnih in nikalnih stavkih) brigati se za, jemati v mar, mar biti, marati (of za kaj)
kesati se

it recks me not whether... ne briga me, ali (če)...
little recks he that... malo mu je mar, da...
of him she recks not on ji je malo mar
not to reck danger ne se meniti za nevarnost

reclaim [rikléim]

1. samostalnik
(redko) poboljšanje, spreobrnitev, vrnitev na pravo pot; rešitev
tehnično regeneriranje, pridobivanje (iz starega materiala), obnovitev, obnavljanje

beyond reclaim, past reclaim nepoboljšljiv, nepopravljiv, ki se ne da rešiti
the reclaim of rubber regeneracija (starega) kavčuka

2. prehodni glagol
reklamirati, zahtevati nazaj, zahtevati povrnitev, povračilo; privesti (koga) nazaj (na pravo pot); civilizirati (divjake), vzgojiti, udomačiti, ukrotiti (živali); (o zemlji) krčiti, iztrgati morju, izsušiti, napraviti sposobno za obdelovanje
tehnično dobiti (iz starega materiala), regenerirati
neprehodni glagol
(redko) protestirati, ugovarjati, nasprotovati, upirati se, nastopiti (against proti)
izjaviti (that da)
pravno, škotsko vložiti priziv, apelirati, pritožiti se višjemu sodišču

reclaimed rubber regeneriran star kavčuk
a reclaimed drunkard spreobrnjen pijanec
to reclaim s.o. to a sense of duty privesti koga do čuta za dolžnost

réclame¹ [reklam] masculin, histoire (sokolarstvo) klic ali znak za vrnitev sokola (na roko)