Franja

prodiguer [prɔdige] verbe transitif zapravljati, tratiti, razsipavati; obsipavati (quelque chose à quelqu'un koga s čim)

prodiguer son argent, ses biens zapravljati svoj denar, svoje imetje
prodiguer sa vie tvegati svoje življenje
prodiguer des soins, des attentions, des recommandations à quelqu'un biti radodaren, ne varčevati z, obsipavati koga s skrbnostjo, pozornostjo, priporočili

prodírati (-am) | prodréti (-drèm) imperf., perf.

1. avanzare, addentrarsi, inoltrarsi, spingersi, giungere, arrivare:
prodirati proti cilju, vrhu avanzare, spingersi verso la meta, la cima
vpitje je prodiralo do sobe le grida giungevano fin nella stanza
prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje penetrare profondamente nel territorio nemico

2. (prihajati, priti skozi kaj ovirajočega) attecchire, penetrare, trapassare; espandersi, diffondersi:
sonce prodira skozi vejevje il sole penetra fra i rami
ta moda ne more prodreti una moda che non può attecchire
prodirati na tuja tržišča penetrare sui mercati esteri
koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam nel dopoguerra la dorifora delle patate si diffuse presto anche da noi

3. (uveljavljati, uveljaviti se) affermarsi, sfondare, farsi valere, prevalere:
uspešno prodirati v športni vrh sfondare nello sport
resnica bo zagotovo prodrla la verità finirà col prevalere

4. (spoznavati, spoznati) penetrare:
prodreti do bistva, do dna problema penetrare la (nella) sostanza del problema

produce² [prədjú:s]

1. prehodni glagol
izdelati, izdelovati, pridelati, pridelovati, pridobivati
figurativno ustvariti, narediti, doseči (učinek itd.); roditi, obroditi (zemlja); izdati (knjigo); pridobivati (rudo, premog)
ekonomija prinesti, prinašati (dobiček); izvleči (from ; iz žepa itd.)
pripeljati (priče), predložiti (dokaze); uprizoriti, pokazati (igro, film); predstaviti (igralca); pokazati (vstopnico), predložiti
matematika podaljšati črto

2. neprehodni glagol
izdelovati; prinašati; roditi (sad)
ekonomija dajati dobiček

figurativno to produce o.s. producirati se, razkazovati se
one cannot produce rabbits out of hats človek ne more delati čudežev
to produce on the line delati po tekočem traku

producir [-zc-; pret: -je] proizvajati, producirati; (ob)roditi, donašati, donosen biti; pokazati, predložiti; povzročiti

producir beneficio dobiček (korist) prinesti
producir efecto imeti uspeh, učinkovati
producir una explosión eksplodirati
producir fiebre (med) povzročiti vročico
producir mejoría prinesti olajšanje
producir poco malo donašati, ne se izplačati
producir rica cosecha bogate sadove donašati
un negocio que no produce nedonosen posel
producirse pojaviti se, nastopiti, dogoditi se
se produjo (un) silencio nastala je tišina

proferire, profferire

A) v. tr. (pres. proferisco, profferisco)

1. izgovoriti, izgovarjati; izreči, izrekati; izraziti, izražati:
proferire un giudizio izreči sodbo
non proferire parola ne črhniti besede
proferire un desiderio izraziti željo

2. knjižno ponuditi, ponujati

B) ➞ proferirsi, profferirsi v. rifl. (pres. mi proferisco, profferisco) ponuditi, ponujati se

prō-ferō -ferre -tulī -lātum (prō in ferre)

I.

1. iz česa prinesti (prinašati), vzeti (jemati), iznesti (iznašati): Pl., Plin. iun., Gell., Suet. idr., telum, quod latebat, protulit N., tormenta armaque ex oppido C. (v predajo), nummos ex arca Ci., pecuniam alicui (sc. ex aerario) C. dati komu, za koga, litteras proferre atque aperire Ci., commeatus ex agris deviis in viam L.; od tod: matres liberos in conspectum proferebant C. so nosile kazat, so kazale, alterae (sc. tabulae testamenti) … Alexandriae proferebantur C. prepis (oporoke) se je našel (so našli); (kak telesni ud) (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): linguam in tussiendo Pl., caput O., rana profert caput e stagno Ph., proferre digitum Ci., manum Pl., dextram extra sinum, pedem alterum longe, sinistrum humerum Q.; se proferre dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se (poseb. o zvezdah): dracone e pulvino se proferente Suet., proferunt se stellae Plin., ignoras quo laeta Venus se proferat astro Iuv., syllabas non proffere Q. ne izgovarjati, taurum profert terra Plin. iun. rodi, rojeva; (o drevesih) pognati (poganjati), narediti (delati): semen Plin., nec frondes virides neque umbras Val. Fl.; (o slikarju) na svetlo (ogled) postaviti (postavljati), razločno izraziti (izražati), jasno poudariti (poudarjati): venas Plin.; occ. prinesti: proferrem libros, si negares Ci.

2. metaf. na dan (na plan, pred oči, v javnost) spraviti (spravljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), (po)kazati, prikaz(ov)ati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, objaviti (objavljati), iznajti (iznajdevati) (naspr. continere, custodire): aliquid palam Ter., aliquid in aspectum lucemque Ci., aliquid in medium Ci., opes in medium Cu. državi v korist zložiti, foras Ci., facinus flagitia Ci., secreta animi Plin., artem Suet. prikazovati, izvrševati, artes H. ustvarjati umetelna dela (umetnine), arte iurgia Pr., artem Ci. ali enses Tib. iznajti, ingenium T. ali studia sua Plin. iun. svetu (po)kazati, proferre se Plin. iun., Sen. ph. kazati se svetu, vzbuditi (vzbujati) pozornost sveta, predstaviti (predstavljati) se ljudem, proslaviti (proslavljati) se, aliquem ad famam T. proslaviti koga, aliquem ad studia vulgi T. priporočiti koga naklonjenosti ljudstvu, orationem Ci. ep. objaviti (naspr. custodire), prolata oratio Don. predavan, predstavljen, (ustno) podan, javno govorjen; occ. omeniti (omenjati), reči, povedati, govoriti o čem, navesti (navajati), predstaviti (predstavljati), opis(ov)ati: satis est unam rem proferre N., exempla, testes Ci., testimonia N., progeniem suam ab avo Ter., quid vinolentiam tuam proferam? Ci. zakaj (čemu) bi govoril o … ? —

II.

1. dalje, naprej nesti, naprej pomakniti (pomikati), naprej premakniti (premikati): gradum Pl. ali gradum pedum Enn. ap. Fest. ali passus Lucr. naprej iti, naprej korakati; pren.: pedem proferre H. prosto (brez ovir, ne spotikaje se) napredovati; kot voj. t.t.: vineas Hirt. naprej pomakniti, naprej poriniti, signa ali castra L. dvigniti se, vzdigniti se, odriniti, odpraviti se, oditi, (od)iti na pot, odpotovati, arma L., Cu. prodreti (prodirati).

2. metaf.
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), (raz)širiti (razširjati): castra, munitiones C., pomerium L., fines agri publici L.; pren.: fines officiorum Ci.; kot navt. t.t.: navigare prolatis pedibus Plin. ali prolato pede transversos captare notos Sen. tr. ob vetru (z vetrom, ob pomoči vetra) jadrati; occ. podaljš(ev)ati: beatam vitam usque ad rogum Ci., video memoriam soceri mei pulcherrimis operibus proferri Plin. iun.
b) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: Ter., Ca. ap. Gell., Gell. idr., diem L., H., Ci. ep., diem de die Iust., tempus L. odlašati, fata parentis V. smrtni dan, dan smrti, honorem T., periculum Suet., res in annum L.; res proferre javne posle (javne zadeve) preložiti (prelagati), prekiniti (prekinjati), res prolatae odmor v javnih poslih (zadevah), prekinitev javnih poslov (zadev), sodni prazniki, sodne počitnice: Pl. idr., ante res prolatas Ci., ea prudentia Romae rebus prolatis nihil valet Ci., p. exercitum L. odložiti vojaški zbor, odložiti zborovanje (glasovanje) vojske, odložiti vojaško skupščino.
c) naprej (po)gnati: si paulo longius pietas et fraternus amor Caecilium protulisset Ci., prolatus (prevzet, pod vplivom) ab ira Lucan.

3. pred sebe (predse) iztegniti, pred sabo držati, predse podržati: prolato aere (ščit) astitit Enn. ap. Fest.

professare

A) v. tr. (pres. profēsso)

1. izpovedati; izjaviti, izjavljati; razglasiti, razglašati (pripadnost ideji ipd.):
professare la propria opinione povedati svoje mnenje

2. delovati, opravljati poklic:
l'avvocato non professa più odvetnik ne dela več

B) ➞ professarsi v. rifl. (pres. mi profēsso) izjaviti, izjavljati se; pokazati se:
professarsi grato verso qcn. pokazati se hvaležnega do koga

professiō -ōnis, f (profitērī)

1. javna izpoved, javna izpovedba, javno izpovedovanje, javno prizna(va)nje, javna izjava, javno izražanje: summa professio stultitiae, non ire obviam Gell., bonae voluntatis Plancus in Ci. ap., pietatis T., memores professionis Vell. obljube kratkosti.

2. occ. javna napoved, prijava (imena, imetja, obrti idr.): quae (sc. tabulae) solae ex illa professione … obtinent publicarum tabularum auctoritatem Ci., postquam professionibus detecta est magnitudo aeris alieni L., peculii Icti., flagitii T. sramotne (najstarejše) obrti (blodníštva, vlačugarstva, prostitucije), publicae functionis Cod. Th., censualis professio Amm. cenilna napoved imetja, in professionem non venire Ps.-Q. (Decl.) ne biti primoran v napoved imetja zaradi obdavčitve.

3. meton.
a) imenik, seznam, lista prijavljenih oseb, spisek (zapis(ek)) napovedanega imetja: iugerum subscriptio ac professio Ci.
b) (prijavljen) posel, obrt, stan, poklic, umetnost, stroka: Col., Vell., Aug. idr., magicae artis Cu., bene dicendi Ci., grammaticae Suet., salutaris Cels. ali medendi Amm. zdravilstvo, medicina, vices professionum Q. učiteljske stolice.

profít (-a) m

1. ekon. profitto:
profit raste, se veča i profitti crescono
ustvariti profit creare profitto
ekstra profit profitto extra
obračun profita in izgub conto profitti e perdite

2. pog. (korist, dobiček) guadagno, provento, ricavo, ricavato:
od tega ne boš imel nobenega profita non ci guadagnerai niente

pro-fiteor -ērī -fessus sum (pro in fatērī)

1. na vsa usta (jasno in glasno, na (ves) glas) govoriti (povedati), naravnost povedati, očitno (jasno, javno) izpoved(ov)ati, prizna(va)ti, izjaviti (izjavljati): ita libenter confitetur, ut non solum fateri, sed etiam profiteri videntur Ci., de me ipso profitebor Ci., profiteri de parricidio Suet.; z ACI: profitentur se nullum periculum recusare C., te palam adversarium esse profiteris Ci.; occ. javno prizna(va)ti, da je (govoreča oseba) to ali ono, da se ukvarja s tem ali onim; z dvojnim acc. personae: se grammaticum Ci. razglašati se za učitelja slovnice, imenovati se učitelja slovnice; od tod tudi = učiti slovnico, se patrem infantis Ci.; z ACI: me defensorem esse profiteor Ci., professus amicum (sc. te esse ali fore) H.; z acc. rei = ukvarjati (pečati) se s čim, učiti kaj: artem vitae Ci., philosophiam Ci., medicinam Cels., ius Ci. biti pravnik (pravoznanec), indicium S., T., Plin. iun. biti ovaduh (ovadnik, kronska priča); dolorem Iust. karati, očitati; abs.: qui profitentur Plin. iun. ki so javni učitelji, profesorji; tako tudi: ubi nunc profitetur Plin. iun., professus diu in patria Suet.; pesn.: viri cultum formamque professi O. ki se očitno (= ki očitno kažejo, da se) ukvarjajo s skrbjo za lepoto.

2. obljubiti (obljubljati), obetati, ponuditi (ponujati): operam, studium Ci., se ad eam rem profitetur adiutorem C. ponudi se za pomočnika, obljubi svojo pomoč, se profitentur esse dicturos Ci.; abs.: quis profitetur? Pl. kdo se prostovoljno ponudi (za gostitelja)?; pesn.: profiteri magna H., profiteri grandia H., O.

3. occ. javno, uradno napoved(ov)ati, prijaviti (prijavljati): Varr., Ps.-Q. (Decl.), Icti. idr., iugera sationum suarum Ci., frumentum L., aes alienum Sen. ph., ut apud decemviros, quantum habent praedae … profiteatur Ci.; nomen profiteri ali samo profiteri (pri)javiti ((pri)javljati), priglasiti (priglašati), zglasiti (zglašati) se za vojaščino, kako službo idr.: ut, qui se tanto imperio dignos crederent, nomina profiterentur L., professus est apud praetorem Ci., profiteri se candidatum Suet. prijaviti se za kandidata (za kako službo), profiteri lenocinium Suet. prijaviti blodništvo (vlačugarstvo, prostitucijo) = prijaviti se (pri edilu) za javno blodnico (vlačugo, prostitutko); pren.: in his profitetur nomen suum Ter. mednje se šteje. Od tod pt. pf. professus 3

1. s pass. pomenom
a) priznan, znan: culpa O., dux Iust.
b) obljubljen: sumunt gentiles arma professa manus O.
c) očiten, očividen: mors Ph.; ex professo Q., Sen. ph. ali de professo Ap. očitno, očividno, hote, hotoma, namenoma, nalašč, ne da bi tajil.

2. z med. pomenom: professae (sc. feminae) O. prijavljenke = javne blodnice (vlačuge, prostitutke); prim. profiteri lenocinium. — Adv. professē na vsa usta, naravnost: palam ac professe minari Fl.

Opomba: Prōfiteri merijo: te ipsum hoc oportet profiteri et proloqui advorsum illam mihi Enn. ap. Non., quando nil pudet neque vis tua voluntate ipse profiteri, audi atque ades Pl., si quisquamst qui placere se studeat bonis quam plurumis et minume multos laedere, in eis poeta hic nomen profitetur suom Ter.

profiter [prɔfite] verbe intransitif imeti dobiček ali korist (de quelque chose od česa); okoristiti se; koristiti (à quelqu'un komu); uspevati; donašati (kaj), biti koristen; prinesti ugodnosti; prav priti

profiter d'une occasion izkoristiti priložnost
profiter en savoir izboljšati svoje znanje
profiter à plein polno izkoriščati
enfant masculin qui profite otrok, ki uspeva, dobro raste
il profite plus de ... bolj donosno je ...
les arbres n'ont pas profité cette année drevje letos ni dobro obrodilo
vêtement masculin qui profite trpežna obleka
bien mal acquis ne profite point nepošteno pridobljeno bogastvo ne prinaša koristi

profitírati (-am) imperf., perf. pog. profittare, guadagnare; ricavare
PREGOVORI:
kdor ne riskira, ne profitira chi non risica, non rosica

profundizar [z/c] iz-, po-globiti, temeljito preiskati; priti čemu do dna; premišljevati o, tuhtati

profundizar un asunto stvari iti do dna
sin profundizar detalles ne da bi se spuščal v podrobnosti

pro-fundō -ere -fūdī -fūsum (pro in fundere)

1. razli(va)ti, izli(va)ti, preli(va)ti: aquam, florem vini veteris Pl., aquas sub mensas Plin., vinum in terram O., lacrimas Ci., Auct. b. Alx., O., Sen. tr., lacrimas oculis V., vim lacrimarum Ci., sanguinem (sc. pro patria) Ci., sanguinem ex oculis Plin.; occ. kot pitni dar izli(va)ti: his merum Lact., deo vina Lact.; refl. se profundere in med. profundi uli(va)ti se, razli(va)ti se, udreti (udirati) se, izbruhniti (bruhati), privre(va)ti: lacrimae se profuderunt Ci., lacrimae ore profusae Sil., profusus e cervice cruor O., Nilus e lacu profusus Plin.; metaf. multitudo sagittariorum se profudit C. ali urbe profusi Aenidae Val. Fl. usuti (vsuti) (usipati (vsipati)) se, planiti, udariti, navaliti, se nova profundunt examina (sc. apum) Col. rojijo, quae (sc. in vitibus) se nimium profuderunt Ci. kar je prebujno zraslo, voluptates subito se profundunt Ci. izbruhnejo, p. animam Ci. ali spiritum Cu., Val. Max. izdihniti, clamorem omnes Ci., voces Cat. od sebe da(ja)ti, zagnati (zaganjati), ignes Lucr. od sebe da(ja)ti, res universas profundam Ci. razpravljal bom, profundere simul omnia Plin. iun. povedati, odium in aliquem Ci. sovraštvo stres(a)ti nad kom, usmeriti (usmerjati), nape(nja)ti na koga, profusus in iram Amm. ujezivši se, in questus flebiles sese profuderunt L. so milo zatarnali; se p. in aliquem Ci. ep. vdati se komu; (pogosto) od sebe da(ja)ti = roditi, ploditi: ex alvo matris (sc. puerum) natura profudit Lucr., ea, quae frugibus atque bacis terrae fetu profunduntur Ci., profundere palmites Col., vitia Suet., (sc. insula) profusa ab Aenaria Plin. nastal; cum somnus membra profudit Lucr. zlekniti, položiti (na tla), med. zlekniti se: molli cervice profusae Lucr., profusus gemitu Pac. ap. Fest.; med. profundi tudi = spuščati se, (dol) viseti, bingljati: cui infula ex utraque pari malarum parte profusast (= profusa est) Lucr.

2. (o suhih stvareh) odsuti (odsipa(va)ti), izsuti (izsipa(va)ti): profusā in medium sportulā Ap.; metaf.: ne ventis verba profundam Lucr. da ne izsipam besed vetrovom = da ne bom govoril v burjo (v veter, v prazno).

3. occ.
a) radodarno darovati, žrtvovati: tantam pecuniam Plin. iun., non modo pecuniam, sed vitam etiam pro patria profundere Ci., omnes profudi vires animi atque ingenii mei Ci.
b) zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, razsipa(va)ti: divitias in exstruendo mari S., patrimonia, pecunias Ci., da, profunde (sc. pecuniam) Ci., totum se p. in aliquem Ci. vse komu razsipno izda(ja)ti, quae ego si non profundere ac perdere videbor Ci. ep. — Od tod adj. pt. pf. profūsus 3, adv. -ē

1. (dol) viseč, dolg: cauda Varr.

2. brez reda (neurejeno) naprej deroč: profuse tendere in castra L.

3. nezmeren, brezmeren, objesten, prešeren: laetitia efficit profusam hilaritatem Ci., sumptus Ci., cupido T., profusissima libido Suet., genus iocandi Ci., profuse laudare Gell., ea profusius … quaestui atque sumptui deditus erat S.

4. zapravljiv, potraten, razsipen: nepos Ci., profusissima largitio (darežljivost) Suet., profusissimae largitiones Val. Max., profusissimi in eo, cuius unius honesta avaritia est Sen. ph.; z gen.: alicui adpetens, sui profusus S. razsipajoč svoje; praetoria profuse exstructa Suet., festos … dies profusissime celebrabat Suet.; occ.
a) potraten = zelo drag, terjajoč velike stroške: epulae Ci., convivia Suet.
b) (v pozitivnem pomenu) radodaren, darežljiv: mens Stat., homo Mart.

Opomba: Prōfūdit meri: Cat.

program² moški spol (-a …)

1. radia, televizije: das Programm, Sendeprogramm, Fernsehprogramm, Radioprogramm, za otroke: der Kinderfunk; (kulturni Kulturprogramm, nočni Nachtprogramm, Spätprogramm, regionalni Regionalprogramm, zabavni Unterhaltungsprogramm)
časopis za RTV program die Programmzeitschrift
direktor programa der Programmdirektor
prekinitev programa die Programmunterbrechung
tehnika izbiralo za program der Programmwähler, avtomatsko: die Suchautomatik

2. gledališča, kina: das Programm, der Spielplan, die Spielfolge; kinematografski: Kinoprogramm
koncertni program Konzertprogramm
|
napoved programa die Programmvorschau
oblikovanje/sestavljanje programa die Programmgestaltung
sprememba programa die Programmänderung
točka programa der Programmpunkt
v skladu s programom programmgemäß, [programmäßig] programmmäßig
ne v skladu s programom nicht programmgemäß, unprogrammgemäß
dati na program ansetzen
vzeti s programa absetzen
biti na programu auf dem Programm sein (tudi figurativno), predstava: laufen

prō-gredior -gredī -gressus sum (prō in gradī)

I. iziti, oditi, izhajati, odhajati, ven (iz, z, od) česa iti, hoditi, stopiti (stopati): ex domo Ci., portā O., Italiā Pl., in publicum Iust. iti na ulico, javno se (po)kazati, iti v javnost, extra vallum Auct. b. Afr., in contionem L. nastopiti v zboru (na zborovanju, na skupščini), ad colloquium Iust; abs.: tandem progreditur V., cultius Iust. bolj nališpano (okrog) hoditi, nihil Ci. ali nusquam progredi Cels. prav nič, prav nikamor ne iti z doma, prav nič, prav nikjer se javno ne prikazovati, de progrediendo cogitare Plin. —

II.

1. dalje, naprej iti (stopati, korakati): ut regredi quam progredi mallent Ci., pedetemptim Lucr., nec regredi volo nec progredi possum Hier.; occ. (kot voj. t.t.) naprej se pomakniti (pomikati), naprej podvizati, napredovati, naprej prodreti (prodirati), naprej korakati, (o ladjah) naprej pluti, naprej jadrati: Vell., Gell. idr., milites in locum iniquum progrediuntur C., longius a castris C., ante signa, praeter paludes L.; z acc.: tridui viam C., quattuor milia passuum silentio C., naves solvit paulumque a portu progressus C. pojadrati (odjadrati) malo naprej; s sup.: pabulatum longius C., lignatum pabulatumque L.

2. metaf.
a) napredovati, iti naprej, doseči (dosegati) napredek, napredujoč dospe(va)ti (pri(haja)ti) do česa, uspeti, razvi(ja)ti se, (z)rasti v čem, na kakem področju: estne aliquid ultra, quo crudelitas progredi possit? Ci., videamus, quatenus amor in amicitiā progredi debeat Ci., mihi ille pervenisse videtur, quoad progredi potuerit feri hominis amentia Ci., quo amentiae progressi sunt L., consideres, quo progrediare L., absurdam in adulationem progressus T. ki je zašel (zašedši) v absurdno prilizovanje, progredi in virtute Ci., paulum aliquid ultra primas litteras Q., incipientes aut paulo progressi Q. nekoliko napredovavši (potem ko so dosegli nekaj napredka) v znanostih; komp. pt. pf. progressior Tert. bolj uspel v znanostih.
b) (v govoru, razpravi) napredovati, preiti (prehajati) na kaj: longius progredi non possit (nobene besede (ničesar) več ne more spregovoriti), qui obiecerit Ci., pusillum extra progredior Vitr. dovoliti si hočem majhen ekskurz (odmik, oddaljitev, zastranitev), pogumno se hočem malce oddaljiti od tematike, nunc ad reliqua progrediar Ci.
c) (v starosti) napredovati, pomakniti (pomikati) se naprej, miniti (minevati): paulum aetate progressi Ci. nekoliko starejši, progredientibus aetatibus Ci., progressa aetate Suet. v visoki starosti, v priletnosti.

Opomba: Imper. progredimino: Pl.; inf. progrediri (po 4. konjug.): Pl. — Act. soobl. prōgrediō: progrediere = progredierunt: Ven.

prōgressus -ūs, m (prōgredī)

1. napredovanje, napredek, razvoj (naspr. regressus, retrogressus, reditus): in omni aeternitate conservat progressus et regressus reliquosque motus constantis et ratos Ci. razvoj dogodkov, homo causas rerum videt, earumque progressus et quasi antecessiones non ignorat Ci.; occ.
a) kot voj. t.t. pomikanje (korakanje) naprej, napredovanje: hostem progressu arcere Ci. sovražniku braniti (preprečevati, ne dati, ne dovoliti) napredovanja.
b) kot arhit. t.t. pomol, zid(ovje), nasip: tunc ex altera parte structuris vel aggeribus expediantur progressus Vitr.

2. metaf.
a) korak naprej = začetek: quae primo progressu festive tradit elementa loquendi Ci.
b) razvijanje, razvoj, progrés: rerum (dogodkov) progressus Ci.
c) napredovanje, napredek: progressus facere in studiis Ci. napredovati, uspe(va)ti, progressus habere in Stoicis Ci., aetatis Ci. v starosti, litterarum studium etsi senior arripuerat, tamen tantum progressum fecit, ut … N.

proklìtila ž (gr. proklino) lingv. proklitika: negacija ne i prijedlozi često su -e u vezi s glagolom ili imenicom: ne znam, u grad, na planinu, u gradu, za sestru

prolétarien, ne [-tarjɛ̃, ɛn] adjectif proletarski

classe féminin, révolution féminin prolétarienne proletarski razred, proletarska revolucija

prōlētārius 3 (prōlēs)

1. potomstvo (potomce) zadevajoč, potomski, zaroden; od tod subst. prōlētārius -iī, m proletárij, proletárec, po Servijevi razdelitvi rimskega ljudstva državljan najnižjega razreda, ki je imel manj kot 11000 asov premoženja; zato je bil oproščen vojaščine in je državi služil ne z imetjem, ampak s svojim potomstvom (proles): Arn., P. F., Amm., proletarius publicitus scutisque feroque ornatur ferro, muros urbemque forumque excubiis curant Enn. fr. ap. Gell., adsiduo vindex adsiduus esto. Proletario iam civi, cui, quis volet, vindex esto Tab. XII ap. Gell., expedit pauperem plebeium atque proletarium Ca., qui aut non plus MD aeris aut omnino nihil in suum censum praeter caput attulissent, proletarios nominavit (sc. Servius), ut ex illis quasi proles, id est quasi progenies civitatis exspectari videretur Ci.

2. metaf. preprost, nizek: sermo Pl.