Franja

caulis, vulg. cōlis (cōlēs), -is, m (prim. lat. cavus, gr. καυλός steblo)

1. steblo, storž kake rastl.: Varr., Col., brassica latis foliis caule magno Ca., dictamnum... carpit ab Ida, puberibus caulem foliis... comantem V., c. fabarum Plin.; pri trti vitica, ovijalka: Plin.

2. poseb. pri zelju kocen in met. zelje, kapus: Varr., Col., Plin., (vites) etiam a caulibus... refugere dicuntur Ci., qui teneros caules alieni fregerit horti H., caule suburbano... dulcior H.

3. pren. o steblastih rečeh
a) moško spolovilo: Luc. ap. Non., Cels. (z obl. coles ali colis), Serv.
b) peresni tul: pinnarum caules omnium cavi Plin.
c) steblo volovskega repa: Plin.
č) ostna cevka kobilic: Plin.

Caunus (Caunos Plin., Stat. ) -ī, f (Καῦνος) Kaven, primorsko mesto v Kariji: Ci., Mel.; po mitu ga je ustanovil Caunus (Kaven), sin Mileta (torej miletska naselbina) in Kiane (Cyane = morje) ter Biblidin (Astartin) brat: O. Od tod adj.
a) Cauneus (Caunius) 3 iz Kavna, kavenski = karski; poseb. Cauneae -ārum, f (sc. ficūs) karske smokve: Ci. idr., aedilis non trium caunearum Petr. niti fige vreden; subst. Cauniī -ōrum, m Kavenci, preb. Kavna: Ci.
b) Caunītēs -is (Καυνίτης) kavenski: sal Plin.

caupōna -ae, f (caupō)

1. krčma, gostilna, točilnica, pivnica: Gell. idr., nonne tibi nox erat pro die, caupona pro oppido Ci., in caupona vivere H., cauponam exercere Iust., Ulp. (Dig.) krčmariti, cauponarum aestiva animalia Plin. mrčes,

2. krčmarica, gostilničarka, točajka: Luc. ap. Prisc., Ap.

causa f

1. vzrok, razlog:
la velocità è la causa principale degli incidenti stradali hitrost je glavni vzrok prometnih nesreč
esser causa di povzročiti, povzročati
causa di forza maggiore pravo višja sila
a causa di, per causa di zaradi:
per causa tua zavoljo, zaradi tebe

2. pravo zadeva:
far causa a qcn. koga tožiti
dar causa vinta pren. popustiti, odnehati
esser parte in causa biti v kaj vpleten, za kaj zainteresiran
parlare con cognizione di causa govoriti dobro poznavajoč stvar
avvocato delle cause perse pren. pravdač, kvazi dohtar

3. stvar:
servire la causa della democrazia boriti se za demokracijo
far causa comune con qcn. skupaj se zavzemati za; solidarizirati se s kom

4. jezik
complemento di causa prislovno določilo vzroka

causa (caussa, prim. Q. I, 7, 20 ), -ae, f

I. ozir, pogled, poštev, vidik: pietatem vicit publica causa O. oziranje na državo; pogosto s kavzalnim stavkom: ob eam causam, quia speciem habet admirabilem, Thaumante dicitur Iris esse nata Ci. z ozirom na to, da...; adv. abl. causā z ozirom na, glede na kaj, koga, v prid komu, čemu, zaradi koga, česa

1. z gen. (ki se mu causā zapostavlja): fili causā Pl., auxilii causā C., exempli causā Ci. na primer, eius causa omnia velle Ci. z ozirom nanj; redkeje pred gen.: causā virginis Ter., ea facimus causā amicorum Ci., causā ludorum L.

2. s svojilnimi zaimki (v abl.): vestrā causā hoc magis volebam quam meā Ci. bolj zaradi vas... kakor zaradi sebe, deus omnia nostrā causā fecit Ci., alienā potius causā quam suā Q.; zaimek se zapostavlja iz metrične potrebe: causā meā H.

3. redkeje z gen. osebnega zaimka: quam multa, quae nostri causā numquam faceremus Ci., sui causā Ci., sui muniendi causā C.

II. met.

1. kar je krivo česa, vzrok, razlog za kaj: c. parva Ter., magna Ci., causa est, quod cuique efficienter antecedit Ci.; z objektnim gen.: in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., eius rei causa quae esset,... quaesiit C., causa mittendi fuit, quod iter patefieri volebat C., causam in eum transferre N. krivdo nanj zvaliti, leti miserrimi dicar causa tui O. Pogosto s praep.: ob eam causam ali eā de causa Ci. idr. zaradi tega, quā de causa ali quam ob causam Ci. idr. zaradi česar, in zaradi tega, in zato, ex alia causa Cels., multis ex causis Q., propter eam, quam dixi, causam Ci.; pesn. z inf.: quae causa fuit consurgere in arma? V., cura coniugis ereptae causa perire fuit Tib.; tudi z ad: satis vehemens causa ad obiurgandum Ter.; v prozi s konsekutivnim stavkom: huius epistulae ea causa est, ut abs te impetrarem... Ci. ep., non satis causae est, ut ea memoriae prodantur C.; zanikano: quid est causae, quin amicos nostros Stoicos dimittamus? Ci.; s finalnim stavkom (za verba impediendi): ob eam causam, ne tu ex reis eximerere Ci., quibus morbus causa erat, quominus militarent L.; tudi: propter hanc causam, quod... Ci. Reklo: in causa esse vzrok biti, kriv biti: in causa haec sunt Ci. ep., vim morbi in causa esse, quo serius perficeretur L., humana calamitas in causa est Plin., esse alicui in causa, ut... Q., in causa (est) amor primum, deinde quod... Plin. iun.

2. vzrok, gibalo, povod: alicui causae esse L. biti povod; z objektnim gen.: necdum causae irarum exciderant animo V., quae rebus sit causa novandis, dissimulant V., plaga non dedit causas valentes ad letum O., iurgii causam intulit Ph. je sprožil prepir; rei causam dare Ci., C. čemu povod dati, nos causa belli sumus L.; redkeje s subjektnim gen.: causam fassus amoris O. ki je priznal ljubezen kot nagib, seu dolor hoc fecit seu sparsi causa veneni O. učinek strupa.

3. occ.
a) pravičen razlog, pravi vzrok, pravična stvar: cum causa accedere ad accusandum Ci., res causam solum non habet, ceteris rebus abundat Ci., armis inferiores, non causā Ci., non sine causa H.
b) opravičljiv razlog, opravičilo, ugovor: nec erit iustior non veniendi morbi causa quam mortis Ci. opravičilo z boleznijo... s smrtjo, causam accipio Ci. dam veljati, causae nihil dicimus, quin tibi vadimonium promiserit Ci. nič ne ugovarjam.
c) navidezen razlog, pretveza, izgovor: causam invenire Ter., causas fingere Ci., O., causas innecti morandi V., Themistocles dedit operam, ut tempus duceret, causam interponens se collegas exspectare N. pod pretvezo, da pričakuje, c. probabilis Cu., per causam renovati ab Aequis belli educi legiones iussere L. pod pretvezo, da..., per causam supplementi equitatusque cogendi C., alius aliā causā illatā C. ta s tem, drug z drugim izgovorom.
č) medic. vzrok bolezni: in affecto corpore quamvis levis causa magis quam in valido gravior sentitur L., causae externae L., tenuisissimae causae Sen. ph., tantum causam metuere Cels., afferre valetudinis causas Q.; od tod v pozni lat. = bolezen: Cael., P. Veg.

III.

1. predmet v pravnem življenju, pravni posel, pravni primer, pravna stvar, predmet spora, pravda: his de causis (iz teh razlogov) ego huic causae patronus exstiti Ci. sem se zavzel za to pravno stvar, causae publicae et privatae Ci. civilnopravni in kazenskopravni primeri, c. forenses Ci., c. capitis Ci. pravda na življenje in smrt, c. parvula Ci. malenkostna pravda, causa prior O. prvi del pravde (preiskava), c. maiestatis T. Rekla: causam dicere Ci., C., L. „pravno vprašanje razlagati“, t. j. (o tožencu) zagovarjati se, (o njegovem odvetniku) zagovarjati, braniti, prim. causam defendere, (per)orare Ci. braniti, potegovati se za..., causam cognoscere Ci., C. preisk(ov)ati, causā cognitā Ci. po preiskavi, indictā causā Ci. ne da bi kdo zagovarjal, brez pravde, causam agere Ci. pravdati se, causā desistere Ci. odstopiti od tožbe, umakniti tožbo, causam tenere, obtinere, sustinere Ci. pravdo dobiti, causam perdere Ci. pravdo izgubiti, causā cadere Ci., Icti. zavrnjen biti (zaradi napake v obliki).

2. pren. (zunaj pravnega življenja)
a) sporna točka, predmet, podmena (hipoteza), nerešena stvar, vprašanje: quod ὑπόϑεσιν Graeci, nos causam dicimus Ci., posco causam disserendi Ci., Pompeius et de re (o stvari) et de causa (o spornem vprašanju) iudicavit Ci.
b) stvar, ki jo kdo zagovarja ali podpira, korist, prid, (stranka): una factio populi causam agebat (je zastopala korist ljudstva), altera optimatum N., ne condemnare illam causam, quam secutus esset, videretur Ci., ad causam publicam accedere Ci. državno korist zastopati, in causam plebis inclinatus L., causam foederis egit L. je govoril za zavezo, mandatam iuvit facundia causam O. naročilo; omnis familiae causa consistit tibi Fl. skrb za družino.

3. met.
a) stvar, zadeva, opravilo, posel, naloga: qui super tali causa eodem missi erant N., ei senatus publice causam dedit, ut mihi gratias ageret Ci. mu je uradno naročil, consurgunt ii, qui et causam et hominem probant C.
b) odnos, položaj, stanje: omnium Germanorum unam esse causam C., in eādem causā erant Usipetes et Tencteri C., in meliore causa erat Regulus Ci.
c) medsebojni odnosi, razmerje, poseb. prijateljstvo: (explicabo), quae mihi sit ratio et causa cum Caesare Ci., quîcum tibi causae et necessitudines veteres intercedebant Ci., si mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis non intercederet Ci. ko ne bi bil v tako tesni zvezi s Sikuli, principes Nerviorum causam amicitiae cum Cicerone habebant C. so bili v prijateljskem odnosu s Ciceronom.

cause² [kɔ:z] samostalnik (of)
vzrok (for)
povod, razlog; zadeva, stvar; načelo, ideal; pravda, tožba

in the cause of v imenu, zaradi
to make common cause with strinjati se, delati v prid iste stvari
First cause, Cause of causes stvarnik
to stand for a good cause zavzeti se za dobro stvar
to show cause navesti vzroke
final cause končni cilj, namen
to plead s.o.'s cause zastopati zadevo koga
to die in a good cause žrtvovati življenje za dobro stvar

cause [koz] féminin vzrok, razlog, povod; zadeva, stvar; pravda, proces

à cause de, pour cause de zaradi
à cause que (vieilli) ker
état masculin de cause dejansko stanje
en désespoir de cause kot zadnje sredstvo
en tout état de cause na vsak način, vsekakor
et pour cause! iz dobrega razloga, in ne brez vzroka, in jasno (je) zakaj!
pour cause de santé iz zdravstvenih razlogov
(à) petite cause grands effets majhni vzroki, veliki učinki (velike posledice)
avocat masculin sans causes odvetnik brez klientele
la bonne cause dobra, pravična stvar
cause célèbre senzacionalen proces
cause de divorce razlog za razvezo
cause embrouillée zapletena, težavna stvar
cause finale cilj
cause de pourvoi razlog za pritožbo
avoir gain de cause, cause gagnée doseči ugodno rešitev, zmagati
donner gain de cause, cause gagnée prav dati
être (la) cause de quelque chose biti vzrok za kaj, povzročiti kaj
(familier) je ne suis pas cause si ... jaz nisem vzrok, nisem kriv, če ...
être en cause (juridique) biti stranka v pravdi; biti v debati
n'être pas en cause, être hors de cause ne biti prizadet, ne biti udeležen, ne prihajati v poštev
la cause est entendue stvar je (sedaj) jasna (za odločitev)
faire cause commune avec quelqu'un zvezati se s kom, imeti iste cilje, delati za isto stvar
mettre en cause pritegniti v proces
mettre hors de cause izključiti
obtenir gain de cause dobiti svojo pravico
parler en connaissance de cause govoriti kot dober poznavalec stvari
plaider une cause voditi proces (kot zagovornik)
plaider la cause de quelqu'un koga v zaščito vzeti, braniti
prendre fait et cause pour quelqu'un potegniti s kom, braniti njegove interese
remettre en cause quelque chose dvomiti, sumiti o čem

causidicus 3 (causa in dīcere) pravdar, odvetnik (večinoma zaničlj.): Ci., O., Q., T. idr.

causificor -ārī (causa in facere) izgovarjati se, izgovore navajati, sprenevedati se: Pl., Ap.

causor (caussor) -ārī -ātus sum (caus[s]a)

1. kaj kot resničen ali pogosteje kot namišljen vzrok navesti (navajati), izgovarjati se s čim, opravičevati se s čim, sprenevedati se; abs.: Pac. et Acc. et Afr. ap. Non., causando nostros in longum ducis amores V.; z acc.: Tib., Cu. idr., multa Lucr., militum voluntatem S. fr., consensum patrum L., locum immeritum H., omina... visaque O., valetudinem T., hiemem aut negotia varie causatus... vulgum,... provincias fefellit T.; z ACI: Tib., Suet., Gell., Dig., causando corrumpi equos inclusos in insula L. pod pretvezo, da..., non vacasse sermoni suo regem causatus Cu.; s kavzalnim stavkom: Dig., causatus..., quod hic ingressum se turbatius mare non esset secutus Suet.

2. occ. s sprenevedanjem odreči (odrekati), odkloniti (odklanjati); z inf.: causari accipere rationes Dig.

cautērio -āre (-āvī) -ātum (cautērium) z izžigalom žgati; occ. (o)žigosati (v pravem in prenesenem pomenu): Eccl.

cautēs (cōtēs) -is, f večinoma v pl. (sor. s cōs) čer, kleč, greben, ostra pečina ali skala v morju, redkeje v gorah; obl. cautes v nom. sg.: Tib. (cautis: Prud.), Marpesia cautes V., v abl. sg.: lapis... caute continua Plin.; v pl.: Amm., cautes celsae Enn. fr., cavatae Ap., haud aliter quam cautes O., duris genuit te cautibus horrens Caucasus V., (nautae) saxa et cautes timent C., scopuli cautium Sen. ph. kleči skalnih globeli; v obl. cotes le v pl.: ex scrupulosis cotibus Ci., duris in cotibus S., duris cotibus Pr., inviae cotes Cu.

cautiō -ōnis, f (cavēre)

1. opreznost, previdnost, pazljivost: videte, quam longe videar a cautione mea discedere Ci.; z objektnim gen.: horum incommodorum una cautio est Ci. opreznost pri...; s subjektnim gen.: c. defendendi Ci.; res habet multas cautiones Ci. ima mnogo, česar se je treba paziti, toda: quae cautionem non habent Ci. ep. ki za previdnost nima mesta, čemur se ni možno ogniti; (mihi) cautio est, ne... Pl., Ter. moram se paziti.

2. jur. poroštvo, jamstvo, polog, varščina (obveznica, zadolžnica): uno tempore cautiones fiebant pecuniarum Ci., sine cautione id Fannius Roscio debebat Ci. brez dolžnega pisma, c. chirographi Ci. lastnoročno pisana obveznica, cautionem idoneam offerre Icti.; z ACI: Suet.; pren.: hunc... Cn. Pompeius omni cautione, foedere, exsecratione devinxerat nihil in tribunatu contra me esse facturum Ci.

cautus 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. cavēre)

1. zaščiten, zavarovan, varen: cautos nominibus rectis expendere nummos H., quo mulieri esset res (premoženje) cautior Ci., ea pars, quae est cautior Ci., civitates murorum firmitate cautissimae Amm.; z ab (zoper): cautus ab incursu belli Lucan.

2. met. oprezen, previden: Ter., O., Pr., Q. idr., cauti in periculis, non timidi in contionibus Ci., ad... malum cautior L., parum cautus adversus... fraudem L. adversus aliquem cautior Val. Max., satis cautus erga bona sua Cu., vulpes c. H. zvita lisica, iter caute facere C., nihil satis caute, nihil satis callide agi potest Ci.; z gen.: c. rei divinae Macr.; z inf.: Pr., cautus dignos assumere H.; enalaga: manus c. O., consilia cauta T., cautioribus consiliis uti Ci., cautissima senectus T.

cavaedium -iī, n (= cavum aedium) dvorišče, krog in krog obdano s poslopji, notranji dvor: Plin. iun.; v neskrčeni obliki cavum (-ī) aedium (gen. pl.): Varr., Vitr.

cavalier¹ [kævəlíə] samostalnik
jezdec, vitez
zgodovina rojalist; ljubimec, kavalir

Cavaliers and Roundheads rojalisti in puritanci

cavalleria f

1. voj. konjenica:
cavalleria leggera, grossa lahka, težka konjenica
passare in cavalleria pren. pozabiti, ne zmeniti se več (za dogovorjeno); izgubiti se

2. hist. viteštvo

3. ekst. viteštvo; vrlost, velikodušnost, plemenitost:
trattare con cavalleria il nemico vinto velikodušno ravnati s premaganim sovražnikom; kavalirstvo

cavallo m (f -la)

1. zool. konj (Equus caballus), kobila:
cavallo baio rjavec
cavallo bianco belec
cavallo sauro rjavec
cavallo morello vranec
cavallo da sella jezdni konj
cavallo da tiro vprežni konj
cavallo da corsa dirkalni konj
a cavallo di due secoli na prelomu stoletja
medicina da cavallo pren. zelo močno zdravilo
febbre da cavallo pren. huda vročica
spropositi da cavallo pren. hude napake
essere a cavallo pren. biti na konju
cavallo di battaglia paradni konj
andare col cavallo di s. Francesco pren. iti peš

2. tehn.
cavallo, cavallo vapore konjska moč

3.
cavallo di Frisia voj. španski jezdec

4. šport konj:
cavallo con maniglie konj z ročaji

5. šah skakač

6. korak (pri hlačah)
PREGOVORI: a caval donato non si guarda in bocca preg. podarjenemu konju ne glej na zobe
campa cavallo, ché l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast

cave² [keiv]

1. prehodni glagol
jamo izkopati, izdolbsti

2. neprehodni glagol
odcepiti se

to cave in popustiti; priznati poraz; zrušiti se

cavea -ae, f (cavus)

1. votlina: Plin., Lact., Prud., a cavo cavea Varr.; od tod
a) kletka za živali, obor, zverinjak, ptičnica: Varr., Lucr., Cu. idr., avis inclusa in cavea Ci., ursus,... caveae valuit si frangere clatros H., in cavea mortua pica Mart.; panj, košnica: Col., emissum caveis apum agmen V.
b) ograja iz trnja idr. okrog mladih dreves idr.: Col.
c) mrežasto pleteno stožčasto stojalo, ki so ga postavljali valjavci in barvarji nad oglenko z ožganim žveplom, da so vetrili, sušili in belili tkanino: Ap. (Metam. IX, 24).

2. pren. prostor za gledalce (v rim. gledališču): Pl., Amm., qui clamores totā caveā nuper in... M. Pacuvii nova fabula! Ci.; sedeži v gledališču so se stopničasto dvigali; od tod prima cavea sedeži na prvem prostoru (za častno gospodo: senatorje, viteze, Vestalke), media c. sedeži na srednjem prostoru (za poštene državljane), ultima ali summa c. sedeži na zadnjem prostoru (za ljudstvo in drhal): Turpione Ambivio magis delectatur, qui in prima cavea spectat, delectatur tamen etiam, qui in ultima Ci., sanxitque, ne quis pullatorum mediā caveā sederet Suet., verba ad summam caveam spectantia Sen. ph. zadnjemu prostoru namenjene.

3. met.
a) gledališče: verbum in cavea dixit histrio Pl., ludi publici, quoniam sunt cavea circoque divisi Ci.
b) gledalci v gledališču, potem gledalci sploh: consessus caveai (= caveae) Lucr., hic totum caveae consessum ingentis... clamoribus implet V., caveae dissensus Stat.