Franja

affiliare

A) v. tr. (pres. affilio)

1. pravo dobiti v rejo:
affiliare un orfano dobiti siroto v rejo

2. sprejeti, včlaniti (v kako družbo, sekto)

B) ➞ affiliarsi v. rifl. (pres. mi affilio) včlaniti se:
affiliarsi a una società segreta včlaniti se v tajno družbo

affiliate [afílieit] prehodni glagol (to, with)
pridružiti, priključiti; včlaniti
pravno določiti očetovstvo
ameriško družiti se

affiliated church podružnična cerkev

affinare

A) v. tr. (pres. affino)

1. ostriti, naostriti, brusiti:
affinare una lama nabrusiti rezilo

2. pren. izostriti:
affinare la vista, l'ingegno izostriti vid, razum

3. prečistiti, izpopolniti, izpiliti, izbrusiti:
affinare lo stile izpiliti slog

B) ➞ affinarsi v. rifl. (pres. mi affino) izpopolniti se, prekaliti se:
l'animo nobile si affina nel dolore plemenit duh se prekali v bolečini

affiorare¹ v. intr. (pres. affioro)

1. priti na površje, dvigniti se, pomoleti:
affiorare dall'acqua pomoleti iz vode

2. pren. pojaviti se, pokazati se:
sulle sue guance affiora un lieve rossore na njenih licih se prikaže lahna rdečica

affissare

A) v. tr. (pres. affisso) knjižno strmeti, zijati (v koga, kaj):
affissare qcn. strmeti v koga
affissare gli occhi in qcn., qcs. upreti, zapičiti oči v koga, kaj

B) ➞ affissarsi v. rifl. (pres. mi affisso)

1. knjižno bolščati, buljiti, zagledati se, zastrmeti se:
s'affissò in lui zastrmel se je vanj

2. osredotočiti se (na kaj):
s'era tutto affissato in quel progetto ves se je osredotočil na načrt

affittabile agg. najemen, ki se ga da najeti

affittire

A) v. tr. (pres. affittisco) zgostiti, narediti gosto

B) ➞ affittire, affittirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ affittisco) zgostiti se, postati gost

affleō (adfleō) -ere jokati se pri (ob) čem ali s kom: Pl.; z dat.: flentibus adflent H.

affleurer [aflœre] verbe intransitif pojaviti se na površju zemlje (tal, vode); izstopati; doseči (rob, breg); izravnati

roc masculin qui affleure skala, ki se pokaže na površini
la rivière affleure ses bords reka sega do višine bregov
faire affleurer l'eau à la bouche (figuré) sline, skomine komu delati

afflīctō (adflīctō) -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. afflīgere, adflīgere)

1. udarjati, biti ob (na) kaj, refl. se adflīctāre = biti se, tolči se na prsi (v znak žalosti): mulieres... adflictare sese, manus supplices ad caelum tendere S., (Piso)... semet adflictando... seditionem coeptabat T.; occ. (z udarjanjem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: naves tempestas afflictabat C., quod rursus minuente aestu naves in vadis afflictarentur C., ut tempestate adversa vehementique vento ita afflictaretur Auct. b. Hisp.

2. pren. koga zdelati, tlačiti, stiskati, zatirati, mučiti, (o nesrečah) zadeti: vulneribus equites equosque T., Italiam luxuriā saevitiāque T., ne XIV legio... adflictaret Batavos T.; večinoma pass.: adflictantur coloniae Ci., turpius adflictatur res publ. Ci., gravius atque atrocius quam bello adflictari T., morbo adflictari Ci., L., T., Suet., foedo adflictari amore Lucr.; refl. in med. delati si težave in skrbi, giniti, propadati, žalostiti se: adflicter miser Pl., ne te adflictes Ter., cum Alcibiades se adflictaret Ci., adflictari lamentarique Ci.

affliggere^*

A) v. tr. (pres. affliggo)

1. užalostiti, prizadeti:
la sua morte mi afflisse molto njegova smrt me je hudo prizadela

2. mučiti:
è afflitto da un continuo mal di testa stalno ga muči glavobol

B) ➞ affliggersi v. rifl. (pres. mi affliggo) žalostiti se, mučiti se, žreti se:
si affligge per cose da nulla za prazen nič se žre

affluer [aflüe] verbe transitif pritekati; iztekati se (dans v), prihajati v velikem številu, zgrinjati se

les foules affluent dans le métro, à l'exposition množice se zgrinjajo v metro, na razstavo
le sang lui afflue au visage kri mu plane v obraz
les dons affluent de toutes parts darovi prihajajo v velikem številu z vseh strani

affluire v. intr. (pres. affluisco)

1. pritekati, dotekati:
il fiume affluisce al mare reka priteka v morje
i prodotti agricoli affluiscono dalle campagne alle città kmetijski pridelki dotekajo s podeželja v mesto

2. pren. zbrati se, stekati se:
il pubblico affluì numeroso allo spettacolo občinstvo se je v velikem številu zbralo na predstavi

affluō (adfluō) -ere -flūxī (-)

1. priteči (pritekati): Rhenus ad Gallicam ripam adfluens T.; z dat.: Eurotas prope adfluit moenibus L., Aufidus amnis utrisque castris adfluens L.; abs.: cibo affluente (namreč v želodec) Suet.

2. pren.
a) dotekati, priteči (pritekati), privreti, prispeti, priti, prihajati, dohajati; večinoma o množicah ljudi: comitum adfluxisse numerum V., adfluente cotidie multitudine L., adfluentium undique auxilium S. fr., adfluunt auxilia T., multitudo adfluentium T.; o abstr.: nihil... ne rumoris quidem adfluxit Ci., si ea sola voluptas esset, quae quasi titillaret sensus et ad eos... adflueret Ci. ki pritekajoče obhaja čute, adfluentes anni H., adfluit incautis amor O. se prikrade; fil. (epikurejsko) dotekaje prehajati: ad deos adfluere Ci., imaginum series ad nos adfluat Ci.; pesn. s samim acc.: convenit, ut sensu corpus... adfluat omne Lucr. da s čutom nadahne vse telo (tudi arceat).
b) v (iz)obilju dotekati, pritekati, v (iz)obilju biti: cum domi otium atque divitiae adfluerent (populo Rom.) S., effuse adfluunt opes L., ex eo, quod adfluit opibus vestris, sustinendo necessitates aliorum L. s tem, da ob svojem izobilju lajšate revščino drugih, affluunt subito, repente dilabuntur (vires atque opes humanae) Val. Max., pro cerebri ubertate vel affluit capillago vel deserit Tert. rastejo lasje čedalje bolj ali izpadajo; od tod affluere (adfluere) aliqua re v (iz)obilju imeti česa: ut adfluam frumento Pl., miser, si in... vitiosā vitā adflueret voluptatibus Ci., adf. divitiis, honore, laude Lucr. — Od tod adj. pt. pr. affluēns (adfluēns) -entis, adv. affluenter (adfluenter)

1. obilno dotekajoč, pritekajoč: sub radicibus montis affluentiores aquae sunt Vitr.; pren. obilen, bogat, potraten: Hier., omnium rerum affluentibus copiis Ci., affluens copia voluptatium L., senatorum numerus Suet., divitior... et affluentior... vera amicitia Ci., bonorum omnium affluentissimus largitor Aug.; subst. neutr.: ex adfluenti T. v izobilju; adv.: vinum calicibus affluenter immissum Ap. obilno; pred Ap. le komp.: affluentius vivere N. potratneje, affluentius voluptates haurire Ci. prenasladno živeti, affluentius solito convivium inire T.

2. mazajoč se s čim: alter unguentis affluens Ci.; pren. v izobilju preskrbljen, bogato obdarjen, bogat s čim, česa, prekipevajoč od česa: Gell., pauci (homines) opibus et copiis adfluentes Ci., urbs eruditissimis hominibus liberalissimisque studiis affluens Ci., domus scelere omni adfluens Ci., illo Asiatico ornatu affluens L. Andr. ap. Prisc. odičena, olepšana z..., homo vestitu affluens Ph. v dolgi, valovito spuščajoči se obleki.

affocare

A) v. tr. (pres. affuōco)

1. knjižno vžgati, zažgati

2. pren. razžariti, razbeliti:
il sole affocava l'aria sonce je razžarilo zrak

B) ➞ affocarsi v. rifl. (pres. mi affuōco) knjižno razgreti se, razvneti se, vzplameneti:
s'affocò in volto obraz mu je zažarel

affogare

A) v. tr. (pres. affōgo) utopiti, utapljati, zadušiti (tudi pren.):
affogare una delusione nel vino utapljati razočaranje v vinu
affogare una ragazza pren. slabo omožiti dekle

B) v. intr. utoniti, utopiti se, zadušiti se:
affogò nel fiume utonil je v reki
affoga nel cappello klobuk mu kar pleše na glavi
affogare in un bicchiere d'acqua pren. utopiti se v kozarcu vode, zmesti se pred najmanjšo težavo
bere o affogare pren. izbirati med dvema slabima možnostma
affogare nell'oro valjati se v bogastvu
affogare nei debiti utapljati se v dolgovih

C) ➞ affogarsi v. rifl. (pres. mi affōgo) utopiti, utapljati se

affollare

A) v. tr. (pres. affōllo)

1. napolniti, nagnesti:
affollare un locale napolniti lokal

2. pren. knjižno pritiskati (na koga), preobremeniti, preobremenjevati:
affollare di lavoro preobremenjevati z delom

B) ➞ affollarsi v. rifl. (pres. mi affōllo) gnesti se; zgrniti, zgrinjati se (tudi pren.):
molti pensieri mi si affollavano nella mente mnogo misli se mi je podilo po glavi

affondare

A) v. tr. (pres. affondo) potopiti, potapljati:
affondare una nave potopiti ladjo
affondare l'ancora spustiti sidro
affondare la vanga nel terreno zariti lopato v zemljo
affondare il dito nella piaga pren. drezati v živo rano
affondare la spada nel petto zariti meč v prsi
affondare un pugno šport zadati močen udarec (pri boksu)

B) v. intr. potopiti se, pogrezniti, pogrezati se (tudi pren.):
affondare nel fango pogrezniti se v blato
affondare nei vizi pogrezniti se v pregrehe

*affor (*adfor) (neizpričani obliki) -fārī -fātus sum

I. (z act. pomenom) nagovoriti (nagovarjati), ogovoriti (ogovarjati): adf. talibus dictis O., versibus eisdem adf. aliquem, quibus... Ci., adf. aliquem nomine Ci., hos ego digrediens... adfabar V., multa querens atque hac adfatus voce parentem V., tristes adfatus amicos H., ubi igitur me affamini? Cu., adf. aliquem blande ali blandis votis adf. Stat.; extremum adfari V. slovo jemati, sic positum adfati discedite corpus V.; occ. naprositi, milo, ponižno (za)prositi koga: qui locus... tam inhumanus, qui illos, cum accesserint, non adfari atque adpetere videatur? Ci., adfaturque deos et sanctum sidus adorat V., i, soror, atque hostem supplex adfare superbum V.

— II. (s pass. pomenom)

1. nagovoriti (nagovarjati) se: M. affatis itaque ex officio singulis Ap.

2. avgursko prireči (prirekati) si: Varr.

3. pf. affātum est obenem je izrečeno od usode = obenem je usojeno: hoc quoque protinus affatum est, ut et naviget Sen. ph.

Opomba: Klas. so le oblike: affatur (adfatur), affatus (adfatus), affari (adfari).

afformīdō (adformīdō) -āre skoraj bati se glede česa: Pl.