Franja

tó adv. proprio; ○:
to je bil jezen, ko je ugotovil prevaro quando scoprì l'inganno montò su tutte le furie
pren. to ti je fant un giovanotto proprio in gamba
to ti je goljuf è proprio un gaglioffo

toast [tost] masculin

1. napitnica, zdravica

porter un toast à quelqu'un nazdraviti, napiti komu

2. popečen, opražen reženj kruha, popečenec

toast beurré z maslom namazan popečenec

tobák (-a) m

1. bot. tabacco (Nicotiana tabacum):
obirati tobak raccogliere il tabacco
nasadi tobaka piantagioni di tabacco

2. (posamezni listi rastline) tabacco:
tobak za pipo tabacco da pipa
tobak za njuhanje, za žvečenje tabacco da fiuto, da naso, tabacco da masticare
ščepec tobaka presa, pizzico di tabacco
pren. ni vredno pipe tobaka non vale un fico secco

tocard, e [tɔkar, d] adjectif, populaire kičast, neokusen, smešen, grd, brez vrednosti; obrabljen, star; masculin, populaire slab konj (na dirkah), odzadnjak, outsider; populaire nesposobnež

c'est un tocard to je nesposoben človek, ta ni za nobeno rabo

toccare

A) v. tr. (pres. tocco)

1. potipati; prijeti; trkati:
cose che si possono toccare konkretne, vidne stvari
toccare le bestie ekst. priganjati, spodbadati živali (z bičem, ostjo)
toccare i bicchieri trkniti s kozarci
toccare con mano osebno se prepričati (o čem)
toccare un tasto pritisniti na tipko
toccare il violino zabrenkati na violino

2. dotakniti, dotikati se:
toccare fondo dotakniti se dna (v vodi)

3. premakniti, premikati; vzeti, jemati v roke; dotakniti, dotikati se; poškodovati; popraviti, popravljati:
guardare ma non toccare! ne dotikaj se!
non toccare cibo, letto ne jesti, ne spati
non toccare libro ne se dotakniti knjige, ne se učiti
nel quadro non è stato toccato niente na sliki niso popravili nič

4. doseči, dosegati (tudi pren.):
toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih
toccare la maturità doseči zrelost
toccare un porto, una città navt., aero pristati v pristanišču, v mestu
toccare il segno pren. zadeti v polno
toccare terra stopiti na kopno, na tla; pristati

5. zadevati, tikati se:
sono cose che non vi toccano to so stvari, ki se vas ne tičejo

6. pren. ganiti; prizadeti:
toccare il cuore globoko ganiti
toccare sul vivo v živo prizadeti

7.
toccarle, toccarne, toccare busse pog. dobiti jih
toccare una sgridata biti okregan

B) v. intr.

1. pripetiti, dogoditi, dogajati se:
gli è toccata una fortuna insperata doletela ga je nepričakovana sreča

2. morati; biti primoran, prisiljen:
gli è toccato pagare una forte multa moral je plačati hudo kazen

3. pripasti, pripadati
PREGOVORI: fin ch'uno ha i denti in bocca non sa quel che gli tocca preg. živemu človeku se vse zgodi, čudna so pota človeškega življenja

tōcco¹ m (pl. -chi)

1. kos (kruha, mesa)

2. pren. postavna oseba:
un bel tocco di ragazza dekle in pol

tóča (-e) f

1. meteor. grandine:
toča pada grandina
toča je poškodovala drevje la grandine ha danneggiato gli alberi
izstreliti raketo proti toči lanciare un razzo antigrandine

2. pren. grandine, grandinata, gragnola:
toča krogel una fitta sparatoria
toča udarcev una gragnola di colpi
PREGOVORI:
po toči je pozno zvoniti tardi si viene con l'acqua quando la casa è arsa

tóčen¹ (-čna -o) adj. preciso, esatto, puntuale, accurato:
točen kot ura esatto, puntuale come un orologio
točni instrumenti strumenti precisi
navesti točen datum riportare la data precisa
točna analiza analisi accurata
adm., jur. prepis je točen copia conforme

tóčka point moški spol ; (pogodbe) article moški spol , clause ženski spol

točka za točko point par point
po točkah (šport) aux points
glavna točka point principal (ali essentiel)
kritična (mrtva, občutljiva, odločilna, sporna) točka point critique (mort, sensible, décisif, litigieux)
izhodiščna točka point de départ
kulminacijska, najvišja točka point culminant (ali le plus élevé)
najlepša točka moment moški spol le plus brillant, apogée moški spol, familiarno clou moški spol
svetlobna točka point lumineux, (TV) spot moški spol, tache lumineuse
do neke točke jusqu'à un certain point
na mnogih točkah sur de nombreux points, à beaucoup d'égards
premakniti se z mrtve točke passer (ali franchir) le point mort, surmonter le point critique, sortir de l'impasse

tóčka (-e) f

1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro

3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite

4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico

8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota

tóčka punto m ; (dnevnega reda) asunto m ; (pogodbe) cláusula f , artículo m ; (pogovora, zadeve) cuestión f asunto m ; šp tanto m ; (boks) punto m

točka za točko punto por punto
glavna (kritična, odločilna, občutljiva, sporna, mrtva, triangulacijska) točka punto cardinal (crítico, decisivo, sensible, litigioso, muerto, de triangulación)
najnižja točka el punto más bajo
najvišja točka (višek) el punto culminante
izhodiščna točka punto de partida (ali de salida)
ranljiva, šibka točka el punto débil (ali flaco)
do (neke) določene točke hasta cierto punto
složen v eni točki de acuerdo sobre un punto
ocenjevanje s točkami, po točkah puntuación f
ocenjevati po točkah puntuar
priti do mrtve točke llegar a punto muerto
premagati (zmagati, izgubiti) po točkah derrotar (ganar, perder) por puntos

todo ves, cel; vsak; le, samo

todo el (santo) día ves (božji) dan
todo el mundo vsi; vsak
todos los días vse dni, vsak dan
todo los Santos vsi sveti (1. november)
por todos los aspectos v vsakem pogledu
todo un año celo leto
es toda una clase on je razred zase
todo lo bueno vse dobro
todo lo más kvečjemu; vsekakor, na vsak način
todo alumno (= todos los alumnos) vsak učenec, vsi učenci
todo blanco ves (čisto) bel
toda Yugoeslavia vsa Jugoslavija
todo sumado kratko in malo, skratka
todo cuanto, todo lo que vse, kar
toda precaución es poca človek ni nikoli dovolj previden
toda clase de excusas vsi mogoči izgovori
a todo correr v polnem teku
a todo costo ne glede na stroške
a todo más kvečjemu
a toda prisa v vsej naglici
A todo pulmón na vse grlo (vpiti)
a toda vela z razvitimi jadri
con todo esto vendarle, navzlic temu
de toda clase (ali especie) vsakovrsten
de todas partes od vseh strani
por (ali en) todas partes vsepovsod

todo moški spol celota

eso es para mí el todo de todo to je življenjsko vprašanje zame
todo se acabó sedaj je vse končano
todo está dicho s tem je vse rečeno; to je jasno ko beli dan
a todo z vso silo
ante todo predvsem, zlasti
antes que todo na prvem mestu, pred vsemi stvarmi
con todo kljub vsemu, vendarle, vsekakor
de todo en todo popolnoma, vseskozi, skoz in skoz
del (ali en) todo popolnoma, brez izjeme
acabar del todo popolnoma dokončati
sordo del todo gluh kot kamen
no es seguro del todo ni čisto gotovo
después de todo kljub vsemu; kratko in malo; v celem; vsekakor
en todo y por todo v vsakem pogledu, popolnoma
en un todo popolnoma, absolutno; sploh
por todo, por todas v celem
hacer cara a todo na vse pripravljen biti
jugar(se) el todo por el todo vse na kocko postaviti
perderlo todo vse izgubiti
todos pl vsi (skupaj); vsak(do)
todos juntos vsi skupaj
todos somos unos vsi smo enaki

tōgliere^*

A) v. tr. (pres. tōlgo)

1. odstraniti, odstranjevati; sneti, snemati; odpraviti, odpravljati; sleči (si):
togliersi il cappello, i guanti sneti klobuk, rokavice
togliere un divieto odpraviti prepoved
togliersi un dente izdreti zob; pren. rešiti se neprijetnosti, nadloge
togliersi la fame nasititi se, odteščati se
togliersi un'idea dalla testa zbiti si misel iz glave
togliere qcn. da un incarico koga odstaviti (s položaja)
togliersi la maschera pren. sneti masko, pokazati se v pravi luči
togliere qcn. di mezzo oddaljiti, odstraniti, umoriti koga
togliere qcs. di mezzo odstraniti, odnesti kaj
togliere qcn. dal mondo umoriti koga
togliere da un pensiero ekst. raztresti, razvedriti
togliersi qcn. dai piedi koga odpraviti, odsloviti, spraviti izpod nog
togliersi una spina dal cuore pren. rešiti se skrbi
togliere via odstraniti, zbrisati
togliersi una voglia zadovoljiti, potešiti si neko željo, muho

2. nazaj vzeti, jemati; prikrajšati:
togliere l'onore onečastiti
togliere la parola a qcn. komu vzeti besedo
togliere la parola di bocca a qcn. vzeti komu besedo z ust
togliere la reputazione a spraviti koga ob dobro ime
togliere il rispetto a biti nespoštljiv do
togliere il saluto koga ne pozdraviti več, nehati pozdravljati
togliersi la vita vzeti si življenje

3. odšteti; odvzeti del

4. rešiti, reševati:
togliere qcn. da una situazione imbarazzante koga rešiti iz mučne situacije

5. pog. kupiti, kupovati

B) ➞ tōgliersi v. rifl. (pres. mi tōlgo) oditi, spraviti, pobrati se:
togliersi di mezzo, dai piedi spraviti se izpod nog
togliersi da un luogo oditi iz nekega kraja

tolážba consuelo m ; consolación f ; confortación f

tolažbe potreben necesitado de consolación
to mi je v tolažbo eso me consuela, eso es un consuelo para mí

tólči (tólčem)

A) imperf.

1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
tolči po vratih battere alla porta, bussare
tolči po mizi battere sul tavolo
tolči s kljunom beccare
tolči s krampom picconare
tolči z gorjačo randellare
tolči z macolo mazzolare
tolči z nogo pestare il piede, i piedi

2.
tolči gramoz dimezzare la ghiaia
tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
tolči maslo fare il burro
tolči smetano montare la panna

3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri

4.
tolči z repom dimenare la coda
tolči s krili sbattere le ali

5. pren. battere (del cuore):
srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto

6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie

7. tolči po attaccare, criticare:
kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria

8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti

9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese

10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
nekako že tolčemo si campa
tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
tolči lakoto fare la fame
vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
tolči rekord battere un record
pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso

B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.

1. battersi:
pren. tolči se po glavi pentirsi
tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi

2. battersi, lottare

3. contrastare, essere in contrasto:
njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni

4. pren. campare, vivacchiare

toleránca (-e) f

1. tolleranza (tudi med. ):
politična, verska toleranca tolleranza politica, religiosa
toleranca za zdravilo tolleranza di un medicinale

2. teh. tolleranza:
dovoljena, minimalna toleranca tolleranza permessa, minima

toleránčen (-čna -o) adj.

1. di, della tolleranza:
tolerančna stopnja grado di tolleranza

2. med. di tolleranza:
tolerančna doza zdravila dose di tolleranza di un medicinale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. tolerančna hiša casa di tolleranza
hist. tolerančni patent patente di tolleranza

tolérer [tɔlere] verbe transitif trpeti (quelqu'un, quelque chose koga, kaj), prenašati; dopuščati; figuré gledati skoz prste

tolérer les abus dopuščati zlorabe
tolérer un médicament, un traitement prenesi zdravilo, zdravljenje
ils se tolérent, mais ne s'aiment pas prenašata eden drugega, rada se pa nimata
on tolère le stationnement sur ce trottoir dopušča se parkiranje na tem pločniku

tollé [tɔle] masculin protestno, ugovarjajoče vpitje kričanje

cette déclaration déclencha un tollé général ta izjava je sprožila splošno protestno vpitje (tudi: tolle)