Franja

Zadetki iskanja

  • tapin [tapɛ̃] masculin, familier bobnarček

    faire le tapin (populaire) nabirati (na cesti) kliente (o prostitutki)
  • tappeto m

    1. preproga; ekst. prt:
    tappeto persiano perzijska preproga
    tappeto ricamato a mano ročno vezen prt
    tappeto erboso trava
    tappeto stradale cestna obloga
    tappeto verde ekst. igralnica
    bombardamento a tappeto voj. pren. bombna preproga
    mettere qcs. sul tappeto načeti, sprožiti vprašanje o

    2. šport blazina; (boks) ekst. ring, tla:
    mandare qcn. al tappeto šport zbiti koga na tla; pren. koga docela premagati
  • tarde kasno, pozno, z zamudo

    tarde o temprano prej ali slej
    de tarde en tarde od časa do časa, včasih
    (todo) lo más tarde najkasneje
    muy de tarde en tarde zelo redko; le posamič
    para luego es tarde niti trenutka ne smemo izgubiti
    hacer tarde zakasnili se, pozno priti
    se hace tarde pozno je (že); je že skrajni čas
    se me hace muy tarde zelo se mi mudi
    haber nacido tarde biti še neiskušen, še »prezelen« biti
    más vale tarde que nunca bolje pozno kot nikoli
  • tardi avv.

    1. pozno, kasno:
    a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
    al più tardi najkasneje
    fino a tardi do poznih ur
    presto o tardi prej ali slej
    sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
    far tardi zamuditi se, biti pozen

    2. pozno, z zamudo:
    si è fatto tardi pozno je že
    PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
    chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje
  • tardus 3, adv.

    1. počasen, obotavljiv, mudljiv, kasen, pozen, zaostajajoč (naspr. celer, citus, velox, agilis, sedulus): homo, pecus Ci., provisor utilium H. ki se prepozno domisli koristnega, gradus (sc. boum) O., Apollo Pr., asellus, iuvenci V., asinus Aug., iumenta Sen. ph., avis Plin. (menda) droplja, qui sunt segnes et tardi Sen. ph., tardis flexibus errat (se vije) Mincius V., ubi reliquos esse tardiores vidit C., proci loripedes, tardissumi Pl., erimus inter fortes fugacissimi, inter fugaces tardissimi Sen. rh., tarde crescere V., tarde credere O. počasi, slednjič, stellae tum celerius moventur, tum tardius Ci., tardissime iudicare Ci.; z abl.: vulnere tardus V. = oviran, oslabljen; tardus in cogitando Ci., tardior in scribendo Q., in decedendo erit (sc. Bibulus), ut audio, tardior Ci.; ad iniuriam tardiores Ci., eo tardior ad discedendum fui, quod … Ci., tardiores ad iudicandum Ci., tardiores ad danda (accipienda) beneficia Sen. ph.; z gen.: fugae Val. Fl.; z inf.: et nectere tectos numquam tarda dolos Sil.; subst.: minus est gravis Appia tardis H. počasnim popotnikom; o abstr.: subvectio L., tarda fluunt tempora H.; pesn.: tardi menses V. počasni = dolgi (poletni) meseci, V., nox O., V. počasna, kasna = ki noče preteči.

    2. ki (kar) naredi človeka počasnega, upočasnjujoč, ovirajoč: vetustas O., senectus, podagra H., tarda et contraria bellum incohaturo T. različne težave (težkoče) in ovire.

    3. metaf. počasen, len, leniv, lenoben, top, topoglav, topoumen, neumen, omejen, trapast, sanjav, mlačen, zasanjan starejše kesnoglav, kesnoumen: tardus es Ter., ingenium, mentes Ci., indociles tardique sunt Ci., hebetes illi et supra modum tardi Plin. iun., si qui forte sit tardior Ci., illi tardo cognomen pingui damus H., sensus hebetes et tardi Ci.; subst.: laborat magister docens tardos Aug. topoglavce, topoumneže; (o govoru) preudaren, pretehtan, previden, oprezen: principia (sc. dicendi) tarda sunt Ci., tarda et supina compositio Q., stilus, pronuntiatio Q.

    4. pozen, kasen = pozno, kasno prihajajoč (nastopajoč, pojavljajoč se): necessitas leti H., fata H., poena Ci., portenta deûm Ci., noctes V., tarde, immo iam sero (prepozno) Petr., triennio tardius triumphare Ci., tardissime Lentulus venit Ci.
  • tarir [tarir] verbe transitif osušiti, posušiti; ustaviti, nehati z; verbe intransitif iz-, posušiti se; usahniti, prenehati

    la sécheresse a tari les puits suša je izsušila vodnjake
    tarir ses larmes nehati jokati
    cette source ne tarit jamais ta studenec nikoli ne usahne
    la conversativn tarit pogovor zastaja
    ne pas tarir d'éloges sur quelqu'un neprenehoma koga hvaliti
    ne pas tarir sur un sujet neprestano govoriti o neki stvari
  • tárnati (-am) imperf.

    1. lamentarsi, lagnarsi, brontolare, piagnucolare:
    tarnati o hudih časih, nad pomanjkanjem lamentarsi dei tempi duri, dell'indigenza

    2. lamentarsi, gemere:
    ranjenci so vzdihovali in tarnali i feriti sospiravano e gemevano
  • Tarquitius -iī, m Tarkvícij (Tarkvítij)

    1. Etruščan, ki je pisal o drobogledstvu (umetnosti haruspikov, ki so prerokovali iz drobovja): Plin., Macr., Lact. Od tod adj. Tarquitiānus 3 Tarkvícijev (Tarkvítijev): libri Amm.

    2. neki Tarquitius Priscus Tarkvicij (Tarkvitij) Prisk: T.
  • tasación (o)cenitev, taksacija, obdavčitev

    tasación pericial strokovna (o)cenitev
  • task1 [ta:sk] samostalnik
    naloga, naloženo delo, posel; šolska naloga; dolžnost; težavna naloga, težak problem

    by task, to task po kosih, kos za kosom (o delu)
    task force ameriško, vojska skupina vojakov, odrejena za izvršitev posebne naloge
    to set s.o. a task dati komu nalogo
    to take s.o. to task zahtevati od koga račun (o čem), poklicati koga na odgovornost, grajati, izreči ukor komu, kritizirati koga
    to take up a task lotiti se (neke) naloge
  • tatarski pridevnik
    1. (o Tatarstanu in Tatarih) ▸ tatár
    tatarski jezik ▸ tatár nyelv
    tatarska manjšina ▸ tatár kisebbség
    tatarski parlament ▸ tatár parlament

    2. v zgodovinskem kontekstu (o zgodovinskem ljudstvu) ▸ tatár
    tatarski kan ▸ tatár kán
    tatarska plemena ▸ tatár törzsek
  • Tatbestand, der, Recht dejansko stanje, dejanski stan; dejstva; Philosophie dejanstvo; Recht den Tatbestand aufnehmen sestaviti zapisnik o kaznivem dejanju; Recht den Tatbestand erheben ugotoviti dejanski stan
  • täuschen varati, prevarati; goljufati, zavajati, zavesti; sich täuschen motiti se, zmotiti se (in o) ; sich täuschen lassen pustiti se prevarati/zavesti; das Gedächtnis täuscht spomin vara; jemandes Vertrauen täuschen zlorabiti zaupanje, razočarati koga; getäuscht werden in Erwartungen, Hoffnungen usw.: doživeti razočaranje
  • te pron.

    1. tebe, tebi, tabo (v funkciji poudarjenega predmeta in s predlogi):
    vogliono te al telefono tebe kličejo na telefon
    da te pri tebi, k tebi; sam
    vengo da te stasera k tebi pridem nocoj
    fatto da te naredi sam; ekst. sam svoj mojster
    con te s teboj
    secondo te po tvojem
    fra te, fra te e te sam pri sebi
    quanto a te kar se tebe tiče

    2. ti (v funkciji osebka, v vzklikih, za come, quanto, povero in pogovorno):
    povero te! ti ubožec!
    ne so quanto te o tem vem toliko kot ti
    contento te, contenti tutti če je tebi prav, je prav vsem
    te fai come vuoi ti stori, kot ti je všeč

    3. ti (pred lo, la, li, le, ne):
    te ne pentirai! še žal ti bo
    ricordatelo! zapomni si to!
  • team [ti:m]

    1. samostalnik
    šport moštvo, ekipa, team, klub, igralci; skupina; posad(a), partija delavcev na istem delu; vprega (konj), jarem (volov)
    zastarelo potomstvo rasa; jata (ptic)
    ameriško, pogovorno fant od fare

    2. prehodni glagol
    zapreči vjarem dati; prevoziti kaj z vprego; oddati delo (zgradbo hiše, ceste itd.) podjetniku, skupini delavcev itd.

    to team up with delati skupaj (v ekipi) z; združiti se v jato (o pticah)

    3. pridevnik
    ekipni, skupinski, teamski

    team captain šport kapetan moštva
    team spirit duh tovariške solidarnosti (v delovnem teamu), solidarnost
  • teflon samostalnik
    1. blagovna znamka, tudi v pridevniški rabi (material) ▸ teflon
    prevlečen s teflonom ▸ teflon bevonatú
    ponev s teflonom ▸ teflonserpenyő
    teflon ponev ▸ teflonsütő
    Belo meso specite v ponvi, prevlečeni s teflonom, na nekaj kapljicah olja. ▸ A fehér húst teflonserpenyőben süsse meg néhány csepp olajon!
    Sodobni bombažni materiali so lahko prevlečeni tudi s tankim slojem teflona, ki odbija umazanijo. ▸ A modern pamutanyagokat vékony teflonréteggel is bevonhatják, ami taszítja a koszt.

    2. tudi v pridevniški rabi (o neobčutljivosti ali odbojnosti) približek prevedkastabil
    Dolar po novem imenujejo teflon valuta, ker se nanj nič slabega ne prime. ▸ A dollárt újabban stabil valutának számít, mert nem fog rajta semmi rossz.
    Ta politik je narejen iz političnega teflona. Namreč nič od morja očitkov o nekompetentnosti in kršenju zakonodaje in regulativ se nikoli ne prime nanj in iz vsake kaotične situacije izstopi kot zmagovalec.približek prevedka Erről a politikusról lepereg minden. Nem fog rajta soha a tengernyi szemrehányás a kompetenciahiányról és a jogszabályok megsértéséről, és minden kaotikus helyzetből győztesként lép ki.
  • tegimen (starejše tegumen), sinkop. tēgmen -inis, n, pesn. obl. za prozne tegimentum, tegumentum, tēgmentum (tegere)

    1. pokrivalo, ogrinjalo, odelo, odeja, odeva, odevalo, oblačilo, obleka: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci., consertum tegumen spinis V. ali tegumen … spinā consertum T. oblačilo, tegimen pedum Col. obuvalo, obutev, Germanicus detraxit tegimen capiti T. čelada, šlem, removebitur omne tegminis officium O., tegimen leonis V. koža, loricae aliaque tegmina L. oklepi = haerentia corpori tegmina T., aëneum pectori tegumen L. oklep, textile tegmen Lucr., fluminis Laevius ap. Gell. ledeni pokrov, led; o napravah, strojih = krov, pokrov, streha: machinarum operti tegminibus Amm., tegminibus ferreis Amm.; pesn.: tegmen caeli Ci. (poet.), Lucr. nebesni svod, recubans sub tegmine fagi V. zeleni krov, zelena streha, senca bukve, vites opacae tegminibus Col., t. grani Col. = pleve, exue de paleā tegminibusque suis (sc. hordea) O. vzemi iz strokov = olušči, orobkaj, „orúži“.

    2. occ. zaklon, varstvo, kritje, zaščita, obramba, ščit: tegumen exercitus L.
  • tegō -ere, tēxī, tēctum (indoev. kor. *st(h)eg- zlagati, skladati, kopičiti, kriti; prim. skr. sthágati, sthagayati [on] pokriva, zakriva, gr. στέγω krijem, pokrivam, (σ)τέγος, (σ)τέγη streha, hiša, στεγανός pokrivajoč, pokrit, στεγνός pokrit, στεκτικός pokrivajoč, lat. teges, tegumen, tegumentum, tectum, tegulum, tēgula, stega, toga, lit. streho s slamo (po)kriti, stríegti, stríẽgti, stógas streha, stvnem. decch(i)u = nem. decken, stvnem. dah = nem. Dach)

    1. kriti, pokri(va)ti, ode(va)ti, obleči (oblačiti): tegit omnia caelum O., ossa tegebat humus O., eodem (sc. tegillo) tectus esse soleo Pl., bestiae coriis tectae Ci., tegere corpus eius suo pallio Ci., me tegit lorica Ci., Martem tunicā tectum H., cucullo caput (gr. acc.) tectus Mart., arbores fronde tectae Ci. listnata, prekrita z listjem, tabulata muros tegebant Cu., horrida villosā corpora veste Tib., purpurā vestiri, auro tegi Sen. ph., equites Romani Hastenses argento prope tecti Auct. b. Hisp., tectus lanugine mālas (gr. acc.) O., seminibus teguntur aliquae partes Amm. se zasejejo; pesn.: tegere lumina somno V. zatisniti oči k spancu (v spanec); occ. (s streho) pokri(va)ti, prekri(va)ti: aedem L., casae stramentis tectae C., aedificia rudere Auct. b. Alx.; poseb. reklo: sartus (et) tectus = popravljen in pokrit = v dobrem stanju (gl. sarciō).

    2. pogrniti (pogrinjati) čez kaj: veste prius tectā Amm.

    3. metaf.
    a) zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), zavi(ja)ti, ode(va)ti, obda(ja)ti, skri(va)ti; α) telesno: ferae latibulis se tegunt Ci., se post cratera V., fugientem silvae texerunt Ci., sidera texit (je zakril) Lucan., supplicia tegere V. zakrivati (prikrivati) rane, tectis insignibus C., tectus vaginā ensis H., quo loco me dea texerat O., multas (sc. oves) silva tegit O., nebula texerat inceptum L., antrum tectum arboribus O.; occ. zagrebsti (zagrebati), zagrebši (zagrebaje) pokri(va)ti, zakri(va)ti, kriti: te modo terra tegat Pr., Paetum sponte tuā, vilis arena, tegas Pr., Sicanio tegitur sepulchro Lucan., ossa tegit tumulus O., ossa tegebat humus O. β) duševno: flagitia parietibus tegebantur Ci., triumphi nomine tegere atque velare cupiditatem suam Ci., crudelissimum nomen tyranni humanitate tegebat N., quod ne mendacio quidem tegere possis Ci., ut turpia facta oratione tegant S., dedecora dissimulatione Ci., causam O., teximus, quid sentiremus Ci., tegens adversum proximos T. poln skrivnosti, skrit, huius furta rerum gestarum magnitudine tegere conaris Ci., commissa H. zamolč(ev)ati.
    b) (za)kriti, zasloniti (zaslanjati), (za)varovati, (za)ščititi, (o)braniti, ubraniti: miles muro tectus C., tegere patriam Ci., aliquem armis S., tecto latere abscedere Ter. odnesti celo kožo, tegere latus alicui H. ali alicuius Auct. b. Alx. zaslanjati komu bok, biti (iti) komu ob strani, tegere aliquem V., Stat. obda(ja)ti koga, spremiti (spremljati) koga, ego tectus praesidio firmo conatum repressi Ci., eius senectutem tueri et tegere Ci., quos in sua potestate habuerit, conservaverit et texerit C., nostros texit C., cum nec silvarum praesidio tegi possent Hirt.; z ab (varovati česa, pred čim, zavarovati pred čim, proti čemu, zoper kaj, (u)braniti pred čim): portus ab Africo tegebatur C., liberos a patrum crudelibus atque impiis suppliciis L., legatos ab irā L., ponte ab incidentibus telis tegebatur Hirt. Od tod adj. pt. pf. tēctus 3, adv.

    1. (po)krit: scaphae C., naves tectae et apertae L. s krovom in brez njega.

    2. metaf.
    a) zakrit, prikrit, skrit, skriven, tajen: cuniculi Hirt., verba, sermo verbis tectus Ci., amor O., paulo occultior atque tectior vestra cupiditas esset Ci., tecte (skrivaj) dare Ci. ep., tectius optare Ci.; o osebah: qui occultus et tectus dicitur Ci. potuhnjen in prikrit.
    b) skrit = previden, pazljiv, oprezen: tecti ad alienos esse possumus Ci., quis tectior, quis prudentior? Ci., ac fortasse ceteri tectiores; ego semper me didicisse prae me tuli Ci., unum te in dicendo mihi videri tectissimum Ci., tecte declinat impetum Ci.
  • téhničen (-čna -o) adj.

    1. (nanašajoč se na tehniko) tecnico:
    tehnični izum invenzione tecnica
    tehnično sodelovanje cooperazione tecnica
    tehnična inteligenca intellighenzia tecnica
    tehnični slovar dizionario tecnico
    tehnična šola istituto tecnico

    2. (nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje) tecnico:
    tehnični podatki o stroju dati tecnici della macchina
    tehnična napaka difetto tecnico
    fiz. tehnična atmosfera atmosfera tecnica
    šport. tehnična napaka fallo tecnico
    teh. tehnična norma norma tecnica
    šport. tehnične discipline discipline tecniche
    tehnični izraz termine tecnico, tecnicismo
    šport. tehnični knockout knockout tecnico
    les. tehnični les legname
    avt. tehnični pregled controllo tecnico periodico
    šol. tehnični pouk lavori manuali
    grad. tehnični prevzem collaudo del fabbricato
    šport. tehnični vodja direttore tecnico
  • Tehtnica samostalnik
    1. astronomija (ozvezdje) ▸ Mérleg
    ozvezdje Tehtnice ▸ Mérleg csillagképe
    Evropski astronomi so v ozvezdju Tehtnice odkrili planet s temperaturami med 0 in 40 stopinj Celzija. ▸ Európai csillagászok a Mérleg csillagképében felfedeztek egy bolygót, amelyen a hőmérséklet 0 és 40 Celsius-fok között alakul.

    2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ Mérleg
    Luna v Tehtnici ▸ Hold a Mérlegben
    Sonce v Tehtnici ▸ Nap a Mérlegben
    planeti v Tehtnici ▸ bolygók a Mérlegben
    v znamenju Tehtnice ▸ Mérleg jegyében
    Luna v Tehtnici bo ljudi naredila družabne in željne zabave. ▸ A Hold a Mérlegben az embereket társaságkedvelővé és szórakozásra vágyóvá teszi.
    Jupiter v znamenju Tehtnice napoveduje ustvarjalni preporod. ▸ A Mérleg jegyében álló Jupiter alkotójellegű újjászületést jósol.