Franja

bobnati glagol
1. (igrati bobne) ▸ dobol
2. (udarjati) ▸ dobol, kopog, dobogZunaj deževne kaplje enakomerno bobnajo po strehi. ▸ Az esőcseppek egyhangúan kopogtak a tetőn.

3. (veliko govoriti) ▸ szövegelSaj ne kandidiram za sedež v parlamentu, čeprav sem tudi tam že sedel in bobnal. ▸ Hiszen nem indulok a parlamenti választásokon, noha már ültem és szövegeltem ott is.

boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

boca de escorpión opravljivec
boca de espuerta velika, široka usta
boca de fuego puška, strelno orožje
noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
boca de oro izvrsten govornik
boca de riego hidrant; vodovodna pipa
a boca ustno
a boca de invierno ob nastopu zime
a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
boca a boca med štirimi očmi, ustno
boca abajo na trebuhu (ležeč)
boca arriba na hrbtu (ležeč)
de boca en boca od ust do ust, javno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡de boca! prazne besede!
¡punto en boca! tiho!
callar la boca molčati
no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
no decir esta boca es mía nobene besede reči
estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
hacer boca zbuditi apetit
la boca se le hace agua sline se mu pocede
írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
mentir con toda la boca v obraz lagati
poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
su boca es medida vaša želja je zame ukaz
tener buena boca imeti dober okus (vino)
torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči

bocca f

1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati

3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu

4. voj.
bocca da fuoco top

5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo

6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje

8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori

Bocchus -ī, m Bokh,

1. mavretanski kralj, ki je prijateljeval zdaj z Rimljani, zdaj s svojim zetom Jugurto, katerega je naposled izdal Rimljanom: S., Vell. idr.

2. bokhovka, po kralju Bokhu imenovana rastl.: Ps.-V. (Culex).

3. sin kralja Bokha, mavretanski kralj: Auct. b. Afr.

bocconcino m

1. pomanjš. od ➞ boccone grižljajček

2. okusna jed, poslastica:
sa preparare certi bocconcini res imenitno kuha

3. pl. kulin. ragu:
bocconcini di vitello con piselli telečji ragu z grahom

Bock, der, (-s, Böcke) kozel (auch für Ziegenbock, Kutscherbock), für männliche Tiere: samec, Turngerät, Gestell: koza, Käferart: Tierkunde kozliček, rogin; (Dachbock) ostrešje; Bierart: močno pivo; (Sturmbock) oven; Technik stojalo, podstavek, blok, okvir, konjiček; einen Bock schießen ustreliti kozla; einen Bock auf etwas haben imeti vedelje do/z; null Bock auf etwas haben ne imeti veselja do/z, ne imeti želje po; den Bock zum Gärtner machen narediti volka za pastirja; ihn stößt der Bock trmari, trmast je

bóčen side; lateral; sideward; sideways; flanking

bóčni ogenj vojska (covering) fire from the flanks
bóčno kritje cover of the flanks
bóčni napad flank attack
bóčni premik vojska flanking movement
bóčno streljanje (z ladje) broadside
bóčno varovanje security (ali protection) of the flanks
bóčni vdor vojska break through on the flanks

bodal|o srednji spol (-a …) der Dolch
sunek z bodalom der Dolchstoß
vbodljaj z bodalom der Dolchstich

bodálo dagger; poniard; (škotsko) dirk

zabosti z bodálom to stab, to dirk, to poniard

Boden¹, der, (-s, Böden) (Fußboden usw.) tla, (Erde) zemlja, prst; bei Flaschen, Gefäßen: dno, beim Turnen: parter, tla, figurativ podlaga; auf dem Boden na tleh; am Boden zerstört povsem uničen; aus dem Boden stampfen ustvariti/pričarati iz niča; zu Boden drücken pritiskati (ob tla), težiti; zu Boden gehen pasti na tla; zu Boden schlagen podreti, vreči na tla, die Augen: povesiti (oči); Boden gewinnen figurativ utrditi svoj položaj; dem Boden gleichmachen zravnati z zemljo; den Boden unter den Füßen verlieren izgubljati/izgubiti tla pod nogami

bódi² konj. bodi ... bodi (si), ali (za vezanje stavkov ali stavčnih členov)

1. (ki se vsebinsko izključujejo) o... o:
ta poročila so bodi resnična bodi zlagana questi rapporti (o) rispondono a verità o sono falsi

2. (ki kažejo na možnost izbire) o... o:
prebivalstvo se ukvarja bodi s kmetijstvom bodi z obrtjo la popolazione si occupa di agricoltura o di artigianato

bodybuilding samostalnik
(šport) ▸ body building, testépítésSopomenke: atletska gimnastika

Boeōtī -ōrum (pri H. -ûm), m (Βοιωτοί) Beotci, Beotčani, preb. nižin ob Kopaidskem jezeru, ki so bili znani kot topoglavi ljudje: Boeotorum gentem... dicionis suae facere cupiens L., Boeotûm in crasso iurares aëre natum H. Od tod

I. adj.

1. Boeōtius 3 (Βοιώτιος) beotski, iz Beotije: Pr., Col., Val. Fl., Ap., Bacis, vates Ci., Neo L., moenia (= Thebae) O.; subst.
a) Boeōtiī -ōrum, m = Boeotī: Ci., Plin., omnes... Boeotii magis firmitati corporis quam ingenii acumini inserviunt N.
b) Boeōtia -ae, f α) Beotčanka, Plavtova ali Akvilijeva komedija: Gell. β) (sc. terra, Βοιωτία) Beotija, gr. pokrajina z glavnim mestom Tebami (Thebae): Ci., L., O. idr. γ) Beotija, Hiantova žena: Hyg.

2. (redkeje in pesn.) Boeōtus 3 (Βοιωτός) = Boeōtius: Orion, tellus O., duces Lucan., flumina, urbes Stat.

3. Boeōticus 3 (Βοιωτικός) beotski: cucumis, frumentum Plin.

— II. subst. Boeōtis -idis, f (Βοιωτίς) Beotija, dežela Beotčanov: Mel.

bœuf, pluriel bœufs [bœf, bö] masculin vol; govedo; govedina, goveje meso; figuré, familier silak, močan človek; adjectif, populaire silen, velik in presenetljiv

du bœuf goveje meso, govedina
filet masculin, langue féminin de bœuf goveji filé, jezik
sauté masculin de bœuf goveji ragu
bœuf de boucherie, de labour pitani vol za zakol, vprežni vol
bœuf bouilli kuhana govedina
bœuf (à la) mode s korenjem itd garnirana goveja dušena pečenka
bœuf rôti goveja pečenka, pražena govedina
bœuf sauvage bizon
succès masculin bœuf (populaire) velikanski uspeh
avoir un bœuf sur la langue (morati) molčati (potem ko so nas podkupili z denarjem)
mettre des bœufs à l'engrais pitati vole
parquer des bœufs à l'étable namestiti vole v hlev
être fort comme un bœuf biti močan ko vol
mettre la charrue avant, devant les bœufs začeti tam, kjer bi morali nehati
souffler comme un bœuf biti čisto ob sapo
travailler comme un bœuf delati ko konj

bóg God; the Lord; deity

o bóg! dear me!
moj bóg! good Heavens!, good Lord!
daj bóg God grant!, would to God!; I wish to goodness!, I wish to God!
bóg ne daj!, bóg obvaruj! God forbid!, zastarelo God forfend!; touch wood!
bóg z Vami! God speed you!
zbogom! goodbye, farewell!
bógu podoben godlike
vsemogočni bóg God Almighty
bógu vdan devout, pious
tako mi bóg pomagaj! so help me God!
(bil je) prizor za bógove (it was) a sight for sore eyes
to je kot od bóga poslano it's a godsend
bóg (si ga) vedi God knows, I don't
bogve arhaično God wot
bogve zakaj goodness (ali God) knows why
bogve, kdo je to rekel I wonder who said it
če bóg da please God, God willing
moj bóg, kaj pa delate? for God's sake, what are you doing?
stati kot lipov bóg (figurativno) to stand like a graven image; to stand stock-still
človek obrača, bóg pa obrne man proposes, God disposes; God commands, man obeys
bóg je najprej sebi brado ustvaril charity begins at home

bóg (-á) m

1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato

bogat (-a, -o) reich (česa an); reichhaltig; (premožen) reich, begütert
zelo bogat človek: schwerreich, steinreich
bogat z/na -reich (z beljakovinami eiweißreich, z lesom holzreich, z maščobami fettreich, z nafto ölreich, s padavinami niederschlagsreich, s pigmentom pigmentreich, z ribami fischreich, z rudami erzreich, s surovinami rohstoffreich, z vitamini vitaminreich, z vodo wasserreich, wasserführend, energetsko energiereich, miselno gedankenreich, oblikovno formenreich, vsebinsko gehaltvoll, inhaltsreich)
bogata domišljija der Phantasiereichtum
tehnika bogata pena der Reichschaum
država, bogata s surovinami das Rohstoffland
|
bogati in revni arm und reich

bogát rich (z in, with); wealthy; well off; affluent, opulent; (obilen) abundant, copious

zelo, neizmerno bogát enormously rich; as rich as Croesus
bogáta izbira a wide selection
bogáta pojedina a rich feast
bogáta rima rich rhyme
bogáta zemlja rich (ali fertile) soil
bogáta žetev a rich harvest, heavy crop, bumper crop
z zlatom bogáta ruda an ore rich in gold
bogát z živino rich in cattle
bogáto ilustriran profusely illustrated
biti zelo bogát to be rolling in money, to be made of money
biti bogát z to be rich in
postati bogát to become rich

bogát (-a -o) adj.

1. ricco; danaroso; opulento:
bogata dežela un paese ricco
bogata družba società opulenta
bogato nahajališče rude ricco giacimento
vitaminsko bogata hrana cibo ricco di vitamine
bogat z izkušnjami ricco di esperienze

2. abbondante:
bogat pridelek raccolto abbondante

3. (ki vsebuje raznovrstne elemente) ricco, svariato:
bogata kulturna dejavnost svariata attività culturale

4. knjiž. (dragocen, razkošen) lussuoso, sfarzoso:
bogato darilo un regalo lussuoso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bogata napitnina mancia generosa
bogata letina annata grassa
šalj. lov. bogat lov chiappa
bogat z glino argilloso
bogat z nafto petrolifero
bogata dedinja ereditiera
bogata obleka paludamento
šalj. bogata ženska papessa
bogato darilo munificenza

bogat|o -reich, reich- (ilustriran bilderreich, okrašen [reichgeschmückt] reich geschmückt/[reichverziert] reich verziert, rezljan reichgeschnitzt, z bogato tradicijo traditionsreich)