tiento moški spol (p)otipanje; slepčeva palica; akrobatova balansirka; figurativno poskus; opreznost, tipalnica
a tiento tipaje, na slepo, nepremišljeno
con tiento previdno, počasi
dar un tiento (a) (fam) vleči iz koga; napraviti požirek
tientos pl udarci, batine
Zadetki iskanja
- tifoso
A) agg. med. tifusen, tifozen
B) m (f -sa)
1. med. tifusnik; tifusni bolnik
2. šport pog. navijač, navijačica; navdušeni občudovalec, občudovalka:
un tifoso del calcio nogometni navijač - tíger (-gra) m
1. zool. tigre (Panthera tigris):
indijski ali bengalski tiger tigre del Bengala (Panthera tigris tigris)
sibirski tiger tigre siberiana (Panthera tigris altaica)
2. pren. tigre, persona aggressiva;
krvoločen kot tiger cuore di tigre, spietato
boriti se kot tiger lottare come un leone - tigre [tigrə] masculin tiger; (= cœur masculin de tigre) trdosrčen človek
chasse féminin au tigre lov na tigra
jaloux comme un tigre zelo ljubosumen - tíh (-a -o)
A) adj.
1. piano, sommesso, silenzioso, felpato:
tihi koraki passi silenziosi, felpati
tiha glasba musica sommessa
2. taciturno:
mož je po naravi zaprt in tih ha un temperamento chiuso e taciturno
3. quieto, calmo:
tiha noč una notte calma
4. tacito:
tiho odobravanje consenso tacito
5. impercettibile, sfuggente; strisciante:
vdaja se tihemu pijančevanju si sta abbandonando a un alcolismo strisciante
6. misurato, discreto, sobrio:
tiha eleganca un'eleganza sobria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti tihi teden non parlarsi (tra coniugi)
pren. biti tiha voda essere una gatta morta
tiha jeza rancore
rel. tiha maša messa ordinaria
rel. tiha nedelja domenica di Passione
ekon. tihi družbenik accomandante
tih pomenek confabulazione
geogr. Tihi ocean Oceano Pacifico
tiho pravilo regola tacita
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
B) tíhi (-a -o) m, f, n
na tiho, po tiho, po tihem stopati camminare silenziosamente, alla chetichella
po tihem upa, da se bo srečno izteklo dentro di sé, sotto sotto spera che tutto finisca bene - tíh silencioso; sin ruido ; (molčeč) taciturno; callado ; (nem) mudo ; (bolečina) sordo
tihi družabnik socio m comandatario
tiha maša misa f rezada
tiha molitev (rel) oración f mental
tiha noč noche f tranquila, noche de paz
Tihi ocean (océano m) Pacífico m
tih sporazum acuerdo m tácito
tiha voda agua f mansa, agua estancada
tiho govoriti hablar bajo, hablar quedo
tih se zadržati estar quietecito
tiho! ¡silencio!, ¡chitón!, ¡pst!
bodi tiho! fam ¡cállate la boca!, (otroku) ¡estáte quieto!
tiho o tem! ¡no hablemos de ello!, ¡tendamos un velo!
tiho je kot v grobu no se oye (ni) una mosca
tiha voda globoko dere Dios nos libre del agua mansa - tího adv.
1. silenziosamente, in silenzio; sommessamente; tacitamente
2. (v povedni rabi)
biti tiho tacere
biti tiho kot miš non fiatare
(tako) tiho je kakor, kot v grobu c'è un silenzio di tomba
elipt. tiho! silenzio!, zitti!
ne biti nikomur tiho rimbeccare, rispondere per le rime
vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so tiho kot riti invece di esprimere la propria opinione, non osano parlare, contraddire
tiho cviliti guaiolare
tiho se pomenkovati confabulare, parlottare - tilleul [tijœl] adjectif lipove (zelene) barve; masculin, botanique lipa; lipov les; lipovo cvetje; lipov čaj
infusion féminin de tilleul lipov čaj
boire un tilleul bien chaud izpiti vroč lipov čaj - timbrazo moški spol močno zvonjenje
dar un timbrazo pozvoniti - timbre [tɛ̃brə] masculin
1. znamka; (= timbre-poste) poštna znamka; kolek; žig; štampiljka
2. zvonec; zvok; barva glasu ali zvoka
3. populaire glava
timbre de bienfaisance znamka v dobrodelne namene
timbre en caoutchouc štampiljka (iz kavčuka)
timbre antituberculeux protituberkulozna znamka
timbre dateur, à dater žig z datumom
timbre électrique, de bicyclette električni zvonec, zvonec na biciklu
timbre vignette znamka za zalepljenje pisma
timbre humide, sec mokri, suhi žig
droit masculin de timbre kolkovina
collection féminin de timbres zbirka znamk
voix féminin de timbre zvočen glas
avoir le timbre fêlé (figuré) hiti malo trčen, prismojen
apposer, oblitérer un timbre nalepiti, žigosati znamko
faire collection de timbres-poste zbirati poštne znamke
imprimer son timbre vtisniti svoj žig - timo moški spol prevara, sleparija, goljufija
dar un timo oslepariti, prevarati - tinta f
1. barva:
mezza tinta (barvni) polton
la tinta della carnagione (colorito) polt
la tinta del cielo barva neba
in tinta unita enobarven, enobarvno
2. obarvanost; ton:
un racconto dalla tinta malinconica otožno obarvana pripoved
a forti tinte pren. dramatično obarvan
a fosche tinte pren. pesimistično obarvan
calcare le tinte pren. pretiravati pomembnost, resnost (dogodka)
3. pren. pog. politično prepričanje, politična opredeljenost; pog. sorta - tío moški spol stric, ujec; ljudsko boter; bratranec; ljudsko Čudak, tip; domače grobijan; Argentina star črnec
tío abuelo stari stric
tío segundo (tercero) stric v drugem (tretjem) kolenu
tío vivo vrtiljak
en casa del tío (pop) v zastavljalnici
es un tío comiendo (fam) je hud jedec - típ1 (-a) m
1. tipo; modello:
nov tip stroja un nuovo tipo di macchina
športni tip avtomobila un modello sportivo di automobile
deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih dividere le persone in tipi per caratteri psichici, somatici
(on, ona) ni moj tip non è il mio tipo
tip gotske stavbe tipo di costruzione gotica
pesmi izpovednega tipa poesie di tipo lirico
2. pejor. tipo, soggetto; pog. tomo:
nevaren, sumljiv tip un tipo pericoloso, sospetto
s takim tipom nočem imeti opravila con tipi così non voglio avere a che fare
pokvarjen tip un tipo corrotto
3. lit. (lik s poudarjeno značajsko potezo) tipo:
tip hinavca, skopuha, upornika il tipo dell'ipocrita, dell'avaro, del ribelle
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip (človeka) tipo brachicefalo, dolicocefalo, microcefalo
slušni, vizualni tip tipo uditivo, visivo
psih. ekstravertirani, introvertirani tip tipo estroverso, introverso
arhit. dvoranski tip cerkve chiesa a una navata
gozd. gozdni tip tipo di bosco
lingv. naglasni tip tipo di accento
zool. osnovni tip tipo caratteristico - tipo
A) m
1. vtis, kov:
il tipo di una medaglia vtis medalje
2. tip, vzorec, model; vrsta:
il primo tipo di macchina per scrivere prvi model pisalnega stroja
il vero tipo del gentiluomo resničen gospod
merce di tutti i tipi blago vseh vrst
di tipo, sul tipo di podoben
3. tip, vrsta (značilna, biološka):
tipo costituzionale biotip
il tipo mongolo mongolski tip
il tipo del seduttore zapeljivec
4. lit. tip, lik
5. ekst. izvirnež, posebnež:
un bel tipo čuden patron, tiček
un tipo nekdo
un tipo da spiaggia šalj. smešen tip
essere un tipo biti osebnost
6.
tipi pl. tisk tipe, tiskarske črke
B) agg. invar. tipičen, značilen; povprečen, srednji:
famiglia tipo tipična družina
reddito tipo povprečni dohodek - tipo moški spol tip, vrsta; domače čudak, posebnež
tipo del cambio (trg) tečaj
tipo de descuento diskontna mera
tipo legal zakonita obrestna mera
tipo grueso masten tisk
tipo de intereses obrestna mera
al tipo de po ceni, po tečaju
es el tipo de un usurero je tip oderuha
no es mi tipo (pop) to ni moj okus
tipos pl tiskane črke - tír (železniški) voie ženski spol ; (tirnica) rail moški spol ; (voza) ornière ženski spol
dvojni tir double voie
izogibalni tir voie d'évitement
nakladalni tir voie de chargement
normalni tir voie normale
ozki tir voie étroite
premikalni tir voie de triage
ranžirni tir voie de garage (ali de triage)
stranski tir voie latérale (ali parallèle)
široki tir voie (à écartement) large
s tira skočiti dérailler, sortir des rails
priti iz tira, iztiriti se (figurativno) faire une bévue (ali familiarno une boulette, un impair, une gaffe), (v besedah) faire des écarts de langage
spraviti kaj zopet v pravi tir remettre quelque chose sur la bonne voie (ali dans son état normal), arranger quelque chose
ostati na starem tiru rester dans l'ornière de la routine - tír (-a) m
1. žel. binario, rotaie:
normalni, ozki, široki tir binario a scartamento normale, ridotto, largo
izvozni, uvozni tir binario di partenza, di arrivo
industrijski tir raccordo privato (per l'industria)
ranžirni tir binario di raccordo
stranski tir binario secondario
mrtvi tir binario morto; pren. punto morto
prehod preko tira passaggio a livello
2. guida, binario:
karnisa z drsnim tirom asta della tenda con guida scorrevole
3. traiettoria:
tir izstrelka, planeta, satelita traiettoria del proiettile, del pianeta, del satellite
4. nareč. (sled, kolesnica, gaz) traccia; rotaia; solco di ruota, passaggio
5. pren. (ustaljen način življenja) binario, carreggiata:
vživeti se v tir vsakdanjega življenja acclimatarsi al binario della quotidianità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vreči koga iz tira far uscire dai gangheri qcn.
pren. obrniti pogovor na drug tir cambiare il tema del discorso
pren. vrniti se v normalni tir rientrare nel binario della normalità
pren. potisniti vprašanje na stranski tir non trattare più la questione
pren. zaiti na slepi tir trovarsi a un punto morto - tirálica mandat moški spol d'arrêt (ali d'amener)
izdati tiralico za kom lancer un mandat d'arrêt (ali d'amener) contre quelqu'un - tirar iz-, od-, po-vleči, potegniti, privlačiti, nategniti; izpreči; zagnati; odvreči; podreti; prevrniti, na tla vreči; streljati, ustreliti; meriti na; napraviti odtis, odtisniti; zapraviti; zapeljati
tirar a la calle (fig) zapraviti
tirar (de) la campan(ill)a pozvoniti
tirar su dinero svoj denar skozi okno metati
tirar de la lengua (a) skušati iz koga izvleči skrivnost
tirar más allá del blanco mimo cilja ustreliti
tirar la mercancía prodati blago po smešni ceni
tirar piedras (a) metati kamenje (na)
tirarla de rico bogatega se delati
tirar tiros streljati
me tira la pintura navdušujem se za slikarstvo
eso no me tira to mi ne gre do živega
tirar besos metati poljubčke
tirar cupias kopirati
tirar el cordrón potegniti za vrvico
tirar fotografías napraviti posnetke, fotografirati
tirar los guantes sleči rokavice
tirar largo (fig) iti predaleč
tirar mal slabo meriti
a todo tirar (fig) kvečjemu
ir tirando (od)vleči se; bedno životariti
¡tirar! potegni! (napis na vratih)
tirar a nekoliko podoben biti; imeti nagnjenje (za)
tirar a la espada biti dober borilec (z mečem)
tirar a la izquierda na levo zaviti ali iti
tirar al monte (fig) imeti domotožje
tirar a la pistola s pištolo streljati
tirando a pobre reven, revne zunanjosti
tirar a verde vleči na zeleno (barva)
tira a viejo star je videti
tirar con bala ostro streljati
tirar sin bala slepo streljati
tirar del carro voz vleči
tirar de (ali por) largo zapravljati, razsipavati; pretiravati
tirar por alto kvišku zagnati
tirar por un camino zaviti po poti
tirarse zagnati se, planiti (a na)
tirarse una plancha blamirati se
tirarse al agua v vodo skočiti
tirarse de la ventana skozi okno skočiti