Franja

Zadetki iskanja

  • tiento moški spol (p)otipanje; slepčeva palica; akrobatova balansirka; figurativno poskus; opreznost, tipalnica

    a tiento tipaje, na slepo, nepremišljeno
    con tiento previdno, počasi
    dar un tiento (a) (fam) vleči iz koga; napraviti požirek
    tientos pl udarci, batine
  • tifoso

    A) agg. med. tifusen, tifozen

    B) m (f -sa)

    1. med. tifusnik; tifusni bolnik

    2. šport pog. navijač, navijačica; navdušeni občudovalec, občudovalka:
    un tifoso del calcio nogometni navijač
  • tíger (-gra) m

    1. zool. tigre (Panthera tigris):
    indijski ali bengalski tiger tigre del Bengala (Panthera tigris tigris)
    sibirski tiger tigre siberiana (Panthera tigris altaica)

    2. pren. tigre, persona aggressiva;
    krvoločen kot tiger cuore di tigre, spietato
    boriti se kot tiger lottare come un leone
  • tigre [tigrə] masculin tiger; (= cœur masculin de tigre) trdosrčen človek

    chasse féminin au tigre lov na tigra
    jaloux comme un tigre zelo ljubosumen
  • tíh (-a -o)

    A) adj.

    1. piano, sommesso, silenzioso, felpato:
    tihi koraki passi silenziosi, felpati
    tiha glasba musica sommessa

    2. taciturno:
    mož je po naravi zaprt in tih ha un temperamento chiuso e taciturno

    3. quieto, calmo:
    tiha noč una notte calma

    4. tacito:
    tiho odobravanje consenso tacito

    5. impercettibile, sfuggente; strisciante:
    vdaja se tihemu pijančevanju si sta abbandonando a un alcolismo strisciante

    6. misurato, discreto, sobrio:
    tiha eleganca un'eleganza sobria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti tihi teden non parlarsi (tra coniugi)
    pren. biti tiha voda essere una gatta morta
    tiha jeza rancore
    rel. tiha maša messa ordinaria
    rel. tiha nedelja domenica di Passione
    ekon. tihi družbenik accomandante
    tih pomenek confabulazione
    geogr. Tihi ocean Oceano Pacifico
    tiho pravilo regola tacita
    PREGOVORI:
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

    B) tíhi (-a -o) m, f, n
    na tiho, po tiho, po tihem stopati camminare silenziosamente, alla chetichella
    po tihem upa, da se bo srečno izteklo dentro di sé, sotto sotto spera che tutto finisca bene
  • tíh silencioso; sin ruido ; (molčeč) taciturno; callado ; (nem) mudo ; (bolečina) sordo

    tihi družabnik socio m comandatario
    tiha maša misa f rezada
    tiha molitev (rel) oración f mental
    tiha noč noche f tranquila, noche de paz
    Tihi ocean (océano m) Pacífico m
    tih sporazum acuerdo m tácito
    tiha voda agua f mansa, agua estancada
    tiho govoriti hablar bajo, hablar quedo
    tih se zadržati estar quietecito
    tiho! ¡silencio!, ¡chitón!, ¡pst!
    bodi tiho! fam ¡cállate la boca!, (otroku) ¡estáte quieto!
    tiho o tem! ¡no hablemos de ello!, ¡tendamos un velo!
    tiho je kot v grobu no se oye (ni) una mosca
    tiha voda globoko dere Dios nos libre del agua mansa
  • tího adv.

    1. silenziosamente, in silenzio; sommessamente; tacitamente

    2. (v povedni rabi)
    biti tiho tacere
    biti tiho kot miš non fiatare
    (tako) tiho je kakor, kot v grobu c'è un silenzio di tomba
    elipt. tiho! silenzio!, zitti!
    ne biti nikomur tiho rimbeccare, rispondere per le rime
    vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so tiho kot riti invece di esprimere la propria opinione, non osano parlare, contraddire
    tiho cviliti guaiolare
    tiho se pomenkovati confabulare, parlottare
  • tilleul [tijœl] adjectif lipove (zelene) barve; masculin, botanique lipa; lipov les; lipovo cvetje; lipov čaj

    infusion féminin de tilleul lipov čaj
    boire un tilleul bien chaud izpiti vroč lipov čaj
  • timbrazo moški spol močno zvonjenje

    dar un timbrazo pozvoniti
  • timbre [tɛ̃brə] masculin

    1. znamka; (= timbre-poste) poštna znamka; kolek; žig; štampiljka

    2. zvonec; zvok; barva glasu ali zvoka

    3. populaire glava

    timbre de bienfaisance znamka v dobrodelne namene
    timbre en caoutchouc štampiljka (iz kavčuka)
    timbre antituberculeux protituberkulozna znamka
    timbre dateur, à dater žig z datumom
    timbre électrique, de bicyclette električni zvonec, zvonec na biciklu
    timbre vignette znamka za zalepljenje pisma
    timbre humide, sec mokri, suhi žig
    droit masculin de timbre kolkovina
    collection féminin de timbres zbirka znamk
    voix féminin de timbre zvočen glas
    avoir le timbre fêlé (figuré) hiti malo trčen, prismojen
    apposer, oblitérer un timbre nalepiti, žigosati znamko
    faire collection de timbres-poste zbirati poštne znamke
    imprimer son timbre vtisniti svoj žig
  • timo moški spol prevara, sleparija, goljufija

    dar un timo oslepariti, prevarati
  • tinta f

    1. barva:
    mezza tinta (barvni) polton
    la tinta della carnagione (colorito) polt
    la tinta del cielo barva neba
    in tinta unita enobarven, enobarvno

    2. obarvanost; ton:
    un racconto dalla tinta malinconica otožno obarvana pripoved
    a forti tinte pren. dramatično obarvan
    a fosche tinte pren. pesimistično obarvan
    calcare le tinte pren. pretiravati pomembnost, resnost (dogodka)

    3. pren. pog. politično prepričanje, politična opredeljenost; pog. sorta
  • tío moški spol stric, ujec; ljudsko boter; bratranec; ljudsko Čudak, tip; domače grobijan; Argentina star črnec

    tío abuelo stari stric
    tío segundo (tercero) stric v drugem (tretjem) kolenu
    tío vivo vrtiljak
    en casa del tío (pop) v zastavljalnici
    es un tío comiendo (fam) je hud jedec
  • típ1 (-a) m

    1. tipo; modello:
    nov tip stroja un nuovo tipo di macchina
    športni tip avtomobila un modello sportivo di automobile
    deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih dividere le persone in tipi per caratteri psichici, somatici
    (on, ona) ni moj tip non è il mio tipo
    tip gotske stavbe tipo di costruzione gotica
    pesmi izpovednega tipa poesie di tipo lirico

    2. pejor. tipo, soggetto; pog. tomo:
    nevaren, sumljiv tip un tipo pericoloso, sospetto
    s takim tipom nočem imeti opravila con tipi così non voglio avere a che fare
    pokvarjen tip un tipo corrotto

    3. lit. (lik s poudarjeno značajsko potezo) tipo:
    tip hinavca, skopuha, upornika il tipo dell'ipocrita, dell'avaro, del ribelle
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip (človeka) tipo brachicefalo, dolicocefalo, microcefalo
    slušni, vizualni tip tipo uditivo, visivo
    psih. ekstravertirani, introvertirani tip tipo estroverso, introverso
    arhit. dvoranski tip cerkve chiesa a una navata
    gozd. gozdni tip tipo di bosco
    lingv. naglasni tip tipo di accento
    zool. osnovni tip tipo caratteristico
  • tipo

    A) m

    1. vtis, kov:
    il tipo di una medaglia vtis medalje

    2. tip, vzorec, model; vrsta:
    il primo tipo di macchina per scrivere prvi model pisalnega stroja
    il vero tipo del gentiluomo resničen gospod
    merce di tutti i tipi blago vseh vrst
    di tipo, sul tipo di podoben

    3. tip, vrsta (značilna, biološka):
    tipo costituzionale biotip
    il tipo mongolo mongolski tip
    il tipo del seduttore zapeljivec

    4. lit. tip, lik

    5. ekst. izvirnež, posebnež:
    un bel tipo čuden patron, tiček
    un tipo nekdo
    un tipo da spiaggia šalj. smešen tip
    essere un tipo biti osebnost

    6.
    tipi pl. tisk tipe, tiskarske črke

    B) agg. invar. tipičen, značilen; povprečen, srednji:
    famiglia tipo tipična družina
    reddito tipo povprečni dohodek
  • tipo moški spol tip, vrsta; domače čudak, posebnež

    tipo del cambio (trg) tečaj
    tipo de descuento diskontna mera
    tipo legal zakonita obrestna mera
    tipo grueso masten tisk
    tipo de intereses obrestna mera
    al tipo de po ceni, po tečaju
    es el tipo de un usurero je tip oderuha
    no es mi tipo (pop) to ni moj okus
    tipos pl tiskane črke
  • tír (železniški) voie ženski spol ; (tirnica) rail moški spol ; (voza) ornière ženski spol

    dvojni tir double voie
    izogibalni tir voie d'évitement
    nakladalni tir voie de chargement
    normalni tir voie normale
    ozki tir voie étroite
    premikalni tir voie de triage
    ranžirni tir voie de garage (ali de triage)
    stranski tir voie latérale (ali parallèle)
    široki tir voie (à écartement) large
    s tira skočiti dérailler, sortir des rails
    priti iz tira, iztiriti se (figurativno) faire une bévue (ali familiarno une boulette, un impair, une gaffe), (v besedah) faire des écarts de langage
    spraviti kaj zopet v pravi tir remettre quelque chose sur la bonne voie (ali dans son état normal), arranger quelque chose
    ostati na starem tiru rester dans l'ornière de la routine
  • tír (-a) m

    1. žel. binario, rotaie:
    normalni, ozki, široki tir binario a scartamento normale, ridotto, largo
    izvozni, uvozni tir binario di partenza, di arrivo
    industrijski tir raccordo privato (per l'industria)
    ranžirni tir binario di raccordo
    stranski tir binario secondario
    mrtvi tir binario morto; pren. punto morto
    prehod preko tira passaggio a livello

    2. guida, binario:
    karnisa z drsnim tirom asta della tenda con guida scorrevole

    3. traiettoria:
    tir izstrelka, planeta, satelita traiettoria del proiettile, del pianeta, del satellite

    4. nareč. (sled, kolesnica, gaz) traccia; rotaia; solco di ruota, passaggio

    5. pren. (ustaljen način življenja) binario, carreggiata:
    vživeti se v tir vsakdanjega življenja acclimatarsi al binario della quotidianità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vreči koga iz tira far uscire dai gangheri qcn.
    pren. obrniti pogovor na drug tir cambiare il tema del discorso
    pren. vrniti se v normalni tir rientrare nel binario della normalità
    pren. potisniti vprašanje na stranski tir non trattare più la questione
    pren. zaiti na slepi tir trovarsi a un punto morto
  • tirálica mandat moški spol d'arrêt (ali d'amener)

    izdati tiralico za kom lancer un mandat d'arrêt (ali d'amener) contre quelqu'un
  • tirar iz-, od-, po-vleči, potegniti, privlačiti, nategniti; izpreči; zagnati; odvreči; podreti; prevrniti, na tla vreči; streljati, ustreliti; meriti na; napraviti odtis, odtisniti; zapraviti; zapeljati

    tirar a la calle (fig) zapraviti
    tirar (de) la campan(ill)a pozvoniti
    tirar su dinero svoj denar skozi okno metati
    tirar de la lengua (a) skušati iz koga izvleči skrivnost
    tirar más allá del blanco mimo cilja ustreliti
    tirar la mercancía prodati blago po smešni ceni
    tirar piedras (a) metati kamenje (na)
    tirarla de rico bogatega se delati
    tirar tiros streljati
    me tira la pintura navdušujem se za slikarstvo
    eso no me tira to mi ne gre do živega
    tirar besos metati poljubčke
    tirar cupias kopirati
    tirar el cordrón potegniti za vrvico
    tirar fotografías napraviti posnetke, fotografirati
    tirar los guantes sleči rokavice
    tirar largo (fig) iti predaleč
    tirar mal slabo meriti
    a todo tirar (fig) kvečjemu
    ir tirando (od)vleči se; bedno životariti
    ¡tirar! potegni! (napis na vratih)
    tirar a nekoliko podoben biti; imeti nagnjenje (za)
    tirar a la espada biti dober borilec (z mečem)
    tirar a la izquierda na levo zaviti ali iti
    tirar al monte (fig) imeti domotožje
    tirar a la pistola s pištolo streljati
    tirando a pobre reven, revne zunanjosti
    tirar a verde vleči na zeleno (barva)
    tira a viejo star je videti
    tirar con bala ostro streljati
    tirar sin bala slepo streljati
    tirar del carro voz vleči
    tirar de (ali por) largo zapravljati, razsipavati; pretiravati
    tirar por alto kvišku zagnati
    tirar por un camino zaviti po poti
    tirarse zagnati se, planiti (a na)
    tirarse una plancha blamirati se
    tirarse al agua v vodo skočiti
    tirarse de la ventana skozi okno skočiti