Franja

pattern¹ [pǽtən] samostalnik
vzorec, predloga, model
ekonomija vzorec, vzorčni primerek
figurativno vzor, ideal, primer
ameriško kos blaga za obleko (bluzo itd.); kroj; poskusni model kalupa za ulivanje kovanca
tehnično šablona; struktura, sestava, zasnova

on the pattern of po vzorcu
ekonomija by pattern post kot vzorec brez vrednosti
the pattern of a novel zasnova romana
sentence pattern stavčni vzorec, stavčna struktura
weather pattern struktura meteorološkega stanja

pavijan samostalnik
1. zoologija (opica) ▸ páviánPovezane iztočnice: grivasti pavijan, rumeni pavijan

2. lahko izraža negativen odnos (bahav človek) ▸ pávián
On se mi zdi pravi mislec in galanten gospod, drugi so sami pavijani. ▸ Ő igazi bölcselőnek, gáláns úrnak tűnik, a többiek mind csak páviánok.
Moja mama hodi po mestu kakor pavijan in vsem glasno razlaga, da sem se poročila z Raulom. ▸ Az anyám páviánként jár-kel a városban, és mindenkinek elújságolja, hogy feleségül mentem Raulhoz.

pavor (stlat. pavōs) -ōris, m (pavēre) trepet(anje), tresenje, drget(anje), tesnoba, prepadenost, nelagodje, strah, prestrašenost, bojazen, groza, srh, zona: Enn. ap. Ci., Hirt., O., Lucr., Lucan., Sil. idr., inconsultus, simulatus L., caecus T., pavor, metus mentem loco movens Ci., pavorem facere (o okoliščinah) L. vzbuditi (vzbujati), navda(ja)ti, pavorem alicui inicere, offundere L. koga spraviti v strah, preplašiti, prestrašiti koga, p. aquae Plin. strah pred vodo, hidrofobija, pavor est ali pavor aliquem capit, ne … L. (po skladu glag. timendi); pl. pavōrēs T., Lucan., Plin., Val. Fl. tesnobni občutki, stiske, strahovi, bojazni; occ.

1. radostni drget, drget zaradi željnega pričakovanja, napeto pričakovanje: Sil., dum ruunt currus, haurit corda pavor pulsans V.

2. nabožni strah, verski strah, versko spoštovanje, strahospoštovanje, bojazen: priscus Sil. — Pooseb. Pavor -ōris, m (= gr. Φόβος) Pávor = „Strah“, bog strahu: L., Val. Fl., Arn., Lact.

Opomba: Star. soobl. pavōs -ōris, m: Naev. fr., Pacuv. fr.

paw¹ [pɔ:] samostalnik
šapa, taca
pogovorno roka, "taca"
pogovorno pisava

paws off roke proč!
to be s.o.'s cat's paw iti za koga po kostanj v žerjavico

pax², interj. (po Prisc. gr. tuj. πάξ st! pst!)

1. hap! hop! hlast! hlop! šavs!: edepol nomen nugatorium: quasi dicas, siquid crediderim tibi, „pax“ periisse ilico Pl.

2. pa mir (konec) besedi! dosti! dovolj! (p)st!: pax, abi[s] Pl., pax Pl., capillus passus prolixe et circum caput reiectus neclegenter, pax Ter., in summo habuimus caseum mollem ex sapa et cocleas singulas et cordae frusta et hepatia in catillis et ova pilleata et rapam et senape et catillum concacatum, pax Palamedes Petr., indulge, Pacate, bonus, doctus, facilis — vir, totum opus hoc sparsum, crinis velut Antiphilae: pax Aus.

pāx¹, pacis, f (pacīscī, pangere)

1. mir (med dvema sovražnima, prepirajočima se, poseb. med dvema bojujočima se strankama sklenjena mirovna pogodba, pa tudi = čas miru, stanje miru): Cu., Iust., Plin. iun., Sen. rh., Sen. ph., Pl. idr., aeterna V., perpetua S. fr., L., cruenta, incruenta, inhonesta T., iniusta, iniquissima Ci., civilis Suet. državljanski mir (po državljanski vojni), maritima Ci. na morju, pacis semper laudator Ci., pacem componere L. mir narediti, pax convenit cum aliquo L. se sklene s kom, pacem facere C. idr., pacem facere cum aliquo Ci. idr. mir skleniti s kom, pass. pax fit cum aliquo Ci., S., L.; toda pacem facere inter Thrasybulum et eos, qui … N. mir narediti med Trazibulom in … , (po)miriti Trazibula in … ; petere pacem C. idr., petere pacem ab aliquo N. prositi koga za mir, pacem agere S., L. ali pacem agitare S. živeti v miru, pace uti N. mirovati; pace L. ali in pace S. v miru, pace belloque L. v miru in vojni, in pace et otio Ci., in mediā pace L. sredi miru, cum pace aliquem dimittere Ci. v miru, brez nadlegovanja, cum bonā pace populo impertire L. v lepem miru, brez motenj(a), brez ovir, neovirano.

2. pl.
a) sklepi miru, mirovni sklepi, premirja: bella atque paces penes paucos erant S. sklepanje miru.
b) mirne razmere, mirno obdobje, mirni časi: hoc paces habuere bonae H. lepi, mirni časi.

3. pooseb. Pax, Pacis, f Páks, boginja miru: H., Petr., Suet., Pacis ad aram O., arae Paci (= gr. Εἰρήνη) sunt factae (sc. Athenis) N.

4. metaf.
a) mir, mirnost, umirjenost: Lucr., Sil., Stat., Fl. idr., p. animi, mentis O., pacem afferre animis Ci., semper in animo sapientis est placidissima pax Ci., excepit illum magna et aeterna pax Sen. ph. legel je v večni mir in pokoj, pacem vultus habet O., flumen cum pace delabens … in mare H.; rekla: vera reffere pace deae O. s privoljenjem, z dovoljenjem, pace quod fiat tuā Ter. brez zamere!, ne huduj se nad tem!, pace tuā (horum) dixerim Ci. ne da bi žalil tebe (navzoče) = oprosti!, ne zameri! (navzoči naj mi oprostijo, naj mi ne zamerijo! = oprostite!, ne zamerite!), pace loquar Veneris O. ali pace vel Quirini vel Romuli dixerim Ci. naj mi ne zameri Venera, Kvirin ali Romul!, pace diligentiae Catonis dixerim Vell. ne da bi delal krivico Katonovi natančnosti, pace maiestatis eius dixerim Vell. njegovo veličanstvo naj mi oprosti ta izraz!
b) božja pomoč, milost: Pl., Iust. idr., ab Iove ceterisque dis pacem ac veniam peto Ci., pacem veniamque precata deorum L., caesis iuvencis exorat pacem divûm V., sine pace tuā (dei) Italiam petunt V.
c) mirno (rimsko) vladanje, mirna (rimska) (nad)oblast: Plin., Sen. ph.
d) ponovno vzpostavljeni mir v Cerkvi, ponovna vzpostavitev miru v Cerkvi: Eccl.

payment [péimənt] samostalnik
plačilo, izplačilo, vplačilo; plača
figurativno nagrada, plačilo

on payment po plačilu
payment in full, payment in cash celotno plačilo v gotovini
payment in advance predplačilo

paysan, ne [pejzɑ̃, an] adjectif kmečki, deželski; masculin, féminin kmet, -ica, deželan, -nka; péjoratif kmetavzar

à la paysanne po kmečko
révolte féminin de paysans kmečki punt
le paysan du Danube človek, ki škandalizira zaradi svoje brutalne odkritosti

pàzār -ára m (t. pazar, perz.)
1. trg: iznijeti, donijeti robu na pazar prinesti blago na trg
2. semenj: sutra je u gradu pazar; dok se lisici prouče berati, ode njena koža na pazar medtem ko se lisici preučujejo dokumenti, je že njeno krzno na semnju, na prodaj
3. nakupovanje: subotom se ide na pazar v soboto se gre po nakupih, vsako delo opravljaj o pravem casu
4. kupcija: zaključiti pazar skleniti kupcijo; nositi glavu na pazar nositi glavo na prodaj, podajati se v nevarnost

paziēnte

A) agg.

1. potrpežljiv

2. vztrajen:
dopo lunghe e pazienti indagini po dolgih in vztrajnih preiskavah

B) m, f pacient, pacientka; bolnik, bolnica

peccō -āre -āvī -ātum

1. grešiti, zagrešiti, pregrešiti se: maxima inlecebra peccandi est impunitatis spes Ci., ne equus peccet H. se ne spotakne; subst. pt. pr. peccantes -ium, m grešniki, odpadniki: N. idr.; z abl.: peccare verbo O., pecuniā T.; s splošnim abl. n zagrešiti kaj: ne quid peccet C., non multa peccas Ci., plura p. Ter.; od tod pass.: multa peccantur Ci. veliko se greši, veliko napak se dela, veliko je prestopkov; s praep.: p. erga aliquem C., in syllabā, in poematis et in oratione Ci. — Od tod adj. pt. pr. peccāns -antis, adv. peccanter napačen, nepravi: est etiam profecto peccantius prohibito cibo vinum dare Cael.

2. (z)motiti se v čem, ne videti, ne opaziti (opažati) česa: interdum volgus rectum videt, est, ubi peccat H., scriptor si peccat idem librarius H. dela vedno isto napako, si peccavisses unam syllabam (po drugih in unā syllabā) Pl.

3. occ. kaznivo ravnati s kom, spozabiti (spozabljati) se nad kom, lotiti (lotevati) se koga; poseb. (o nečistovanju in prešuštvu) spolno grešiti, nečistovati, prešuštvovati, spečati se z osebo drugega spola: quod in eo (sc. Valerio) peccandi Germanis causa non esset C., p. in togatā (sc. muliere) H., matrona peccans H., quid (sc. precatur) meretrix, nisi ut plurimum peccet? Lact.; o stvari: anulus peccaverat Mart.

Opomba: Sinkop. obl. peccāris = peccaveris: Pr.

pectō -ere, pexī, pexum in (redko) pectitum (indoev. kor. *pek- lase imeti, lasat biti, česati; prim. skr. pákṣma trepalnica, las, gr. πέκτω, πεκτέω, πέκω češem, strižem, πέκος runo, volna, πόκος kosem, stvnem. fahs las)

1. (po)česati: caesariem H., comas pectine denso Tib., pectens ancilla capillos O., ego comas (gr. acc.) pectar O., p. cervum V. (po)čohati; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. skodrani in pomadizirani = prelični.

2. gradášati, grebénati, česati, míkati: stuppam Plin., pectitae lanae Col.; šalj.: aliquem fusti (ali pugnis) p. Pl. premikastiti, prebunkati; pt. pf. pexus 3 mikan, pregrebenan, volnat = z dolgo, gladko volno, kocast: tunica H. = še nova, vestes Plin., munera Mart.; metaf.: folium Col.

3. s krampom obdel(ov)ati, (z)rahljati (zemljo): ferro bicornui (sc. terram) Col., pectita tellus Col. poet.

pecūlium -iī, n (pecu)

1. sprva premoženje v živini (pecu) (od tod tudi pecūnia): Ulp. (Dig.), potem sploh premoženje, imetje, imovina, last(nina): cupiditas peculii Ci., animos cura peculi … imbuit V.

2. occ. (od skupnega premoženja ločena) zasebna lastnina (imovina), zasebno imetje (premoženje)
a) očeta (hišnega gospodarja), njegov (za razne potrebe) prihranjeni denar, prihranki („beli penezi za črne dni“): Sen. ph., Dig.
b) matere (hišne gospodarice), njena osebna lastnina, njeno zasebno imetje, ki ni vezano na doto: Suet., Dig.
c) sina (mladega gospodarja), ki si je lastnino oz. premoženje pridobil kot vojak (peculium castrense) ali mu jo je dodelil oče (profecticum) ali jo je podedoval po materi (adventicium): Pl., H., Paul., Dig., pater peculium filii Cereri consecravit L.
d) sužnja, njegov (s postranskim delom prisluženi in) prihranjeni denar, prihranek, s katerim se je lahko odkupil: Varr., Ci., Sen. ph., nec spes libertatis erat nec cura peculi V.

3. metaf.
a) prihranek, šalj. = poseben (pis(m)en) dodatek: Sen. ph.
b) zasebna imovina v obscenem pomenu = penis: Petr., Lamp.

pečenk|a [ê] ženski spol (-e …) der Braten (dušena Schmorbraten, gosja Gänsebraten, Gansbraten, goveja Rinderbraten, kunčja Kaninchenbraten, ledvična Kalbsnierenbraten, nedeljska Sonntagsbraten, jagnječja Lammbraten, iz mletega mesa Hackbraten, srnja Rehbraten, svinjska Schweinebraten)
pljučna pečenka das Rinderfilet, der Lungenbraten
sok od pečenke die Bratenbrühe, der Bratensaft
vonj po pečenki der Bratenduft

Pedānius -iī, m Pedánij, rim. nom. propr. Znani so:

1. T. Pedanius Tit Pedanij, centurion v vojski Kvinta Fulvija Flaka: L.

2. (Cn.) Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, consul suffectus l. 84 po Kr. in l. 98—99 proconsul Asiae: Plin. iun.

3. Cn. Pedanius Fuscus Salinator Gnej Pedanij Fusk Salinator, sin prejšnjega, konzul l. 118 po Kr.: Plin. iun.

4. L. Pedanius Secundus Lucij Pedanij Sekund, consul suffectus l. 43 po Kr., l. 51—52 proconsul Asiae, l. 56 praefectus urbi, umorjen l. 61: Plin., T.

pedata f

1. stopinja:
seguire le pedate di qcn. pren. iti po stopinjah nekoga

2. brca:
prendere qcn. a pedate koga obrcati

3. vodoravna ploskev (pri stopnici)

pedido iskan

muy pedido zelo iskan (blago)
pedido m prošnja, naročilo (blaga), naročeno blago
pedido de ensayo poskusno naročilo
anulación de un pedido storniranje naročila
a pedido na naročilo
según pedido po naročilu
libro de pedidos knjiga naročil
hacer un pedido en firme trdno naročiti

Pedius 3 Pédij(ev), ime rim. rodu; najbolj znan je Q. Pedius Kvint Pedij, konzul, sodedič po Cezarju; sprožil je zakon zoper njegove morilce: Suet.; kot adj. Pedius 3 Pédijev: lex Vell., Suet.