Franja

Zadetki iskanja

  • vsíliti (-im) | vsiljeváti (-újem)

    A) perf., imperf. imporre:
    vsiliti svojo voljo imporre la propria volontà
    pren. vsiljevati mnenje catechizzare

    B) vsíliti se (-im se) | vsiljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. imporsi; insinuarsi, intrudersi:
    analogije so se vsilile same od sebe le analogie si imposero da sé
    vsilila se mu je neprijetna misel gli si insinuò un pensiero increscioso
  • vsŕkati (-am) | vsrkávati (-am) perf., imperf.

    1. sorbire; (vdihniti) inspirare, inalare

    2. assorbire; (udušiti) soffocare:
    vsrkavati vlago assorbire l'umidità
    vsrkati zvok soffocare il suono
    pren. vsrkati izkušnje drugih accogliere le esperienze altrui, giovarsi delle altrui esperienze
    pisati v jeziku, ki ga je vsrkal z materinim mlekom scrivere nella lingua succhiata col latte materno
    predstava, knjiga ga je vsrkala vase lo spettacolo, il libro lo aveva preso completamente
  • vstópati (-am) | vstopíti (-im) imperf., perf.

    1. entrare:
    vstopati v dvigalo entrare nell'ascensore
    vstopati v avtobus salire sull'autobus
    vstopati skozi vrata entrare dalla porta
    vstopati po prstih, hrupno entrare in punta di piedi, rumorosamente
    vstopati v državo entrare in un paese

    2. entrare, penetrare; filtrare:
    skozi odprtino vstopa svetloba la luce penetra, filtra dalla fessura

    3. aderire, iscriversi, entrare:
    vstopati v stranko aderire a un partito

    4. (začenjati peti) entrare; (začenjati igrati) attaccare

    5. (začenjati delovati, biti) entrare:
    v književnost vstopa nova generacija in letteratura entrano, esordiscono le nuove leve
    vstopati v vojno s kom entrare in guerra con qcn.
    alp. vstopiti v steno attaccare la parete
    spet vstopiti rientrare
  • všéč

    biti všeč agradar, gustar, dar gusto
    ni mi všeč no es de mi gusto
    biti všeč komu ser del agrado de alg
    če Vam je všeč si usted gusta
    kaj Vam ni všeč pri njem? ¿qué tacha le encuentra usted?
  • vštéti (vštéjem) | vštévati (-am) perf., imperf. includere, comprendere (in):
    všteti stroške v ceno includere le spese nel prezzo
  • vtákniti (-em) | vtíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
    vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
    vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
    vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
    vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
    ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
    vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada

    2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
    vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
    vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

    3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
    vtakniti v internat mettere in un convitto
    vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione

    4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
    v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
    vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
    vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
    pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
    pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
    pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo

    B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. intromettersi

    2. apostrofare, molestare qcn.:
    v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
    pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire
  • vtépati (-am) | vtêpsti (vtêpem)

    A) imperf., perf.

    1. gastr. sbattere (in):
    vtepati rumenjake v testo sbattere i tuorli nella pasta

    2. inculcare:
    vtepati pokorščino s palico inculcare l'ubbidienza con le bastonate

    3.
    vtepati, vtepsti v glavo insegnare, far imparare
    vtepati komu v glavo poštevanko, angleščino far imparare a qcn. l'abbaco, l'inglese

    B) vtêpsti si (vtêpem si) perf. refl. pog. fissarsi, intestardirsi, inzuccarsi:
    v glavo si je vtepel, da bo postal igralec si è fissato di divenire attore
  • vtís impression ženski spol ; empreinte ženski spol , marque ženski spol

    celotni vtis impression générale (ali d'ensemble)
    dober (slab) vtis bonne (mauvaise) impression
    popotni vtisi impressions de voyage
    biti pod vtisom nečesa être sous l'effet (ali sous le coup) de quelque chose
    delati, zbuditi vtis da donner l'impression de
    napraviti vtis na koga impressionner quelqu'un, faire impression sur quelqu'un, faire de l'effet sur quelqu'un, frapper quelqu'un
    to je napravilo name močan vtis cela m'a profondément impressionné, cela m'a fait beaucoup d'effet
  • vtís (-a) m

    1. impronta:
    vtisi stopal so še vidni le impronte dei piedi sono ancora visibili

    2. impressione; effetto:
    dobiti napačen vtis avere un'impressione sbagliata
    zanesti se na prvi vtis fidarsi della prima impressione

    3. (podoba, videz) immagine, apparenza, parvenza; impressione:
    okolje daje vtis zapuščenosti l'ambiente dà l'impressione di abbandono

    4. (mnenje, mišljenje) impressione, opinione, sensazione:
    imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi abbiamo la sensazione che non abbiano alcuna fretta

    5. impronta, tipo:
    vtis kovanca, medalje il tipo di una moneta, di una medaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti vtis na koga fare impressione su qcn.
    s potovanja odnesti nepozabne vtise riportare dal viaggio impressioni indimenticabili
    pog. pustiti slab vtis fare brutta impressione, non piacere
    narediti kaj samo zaradi vtisa fare qcs. soltanto per impressionare
    šport. ocena za umetniški vtis punteggio per l'impressione artistica
  • vtískati (-am) | vtísniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. imprimere, comprimere

    2. imprimere, improntare:
    vtiskati model v vosek imprimere il modello nella cera

    3. imprimere, inculcare

    4. segnare, contrassegnare, dare un contrassegno, caratterizzare:
    stare hiše vtiskajo mestu posebno podobo le vecchie case danno un particolare contrassegno alla città
    vtisniti punco punzonare
    tekst. vtiskati vzorec v tkanino goffrare

    B) vtískati se (-am se) | vtísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. conficcarsi:
    kamenje se vtiska v podplate le pietre si conficcano nelle suole

    2. pren. imprimersi, stamparsi:
    dogodek se mu je globoko vtisnil v spomin l'avvenimento si impresse fortemente nella sua memoria
  • vtovárjati (-am) | vtovóriti (-im) imperf., perf. caricare:
    vtovarjati zaboje v vagon caricare le casse nel vagone
  • vu [vü] masculin

    au vu et au su de tout le monde vpričo vseh, javno
  • vue [vü] féminin vid; pogled, razgled; slika, fotografija; mnenje, nazor, mišljenje; pluriel namere, načrti; commerce pokaz

    à vue na pokaz
    dessin masculin à vue na oko narejena risba (brez merjenja)
    l'avion est hors de vue letalo se ne vidi več
    à larges vues velikopotezen
    à longue vue daljnoviden
    à première vue na prvi pogled
    à vue de nez (figuré) približno, površno
    à vue d'œil na oko; vidno, očitno
    en vue viden, na vidiku
    personne féminin en vue imenitna oseba
    personne féminin très en vue važna, zelo ugledna oseba
    en vue de vpričo; z namenom; glede na
    à la vue de tout le monde pred očmi vseh
    avoir bonne vue dobro videti
    avoir la vue basse biti kratkoviden
    avoir la vue courte (figuré) biti kratkoviden
    avoir des vues sur quelqu'un, quelque chose imeti načrte, namene s kom, s čim
    avoir quelqu'un en vue pour un emploi misliti na koga za službeno mesto
    connaître quelqu'un de vue poznati koga po obrazu
    donner dans la vue de quelqu'un (familier, figuré) komu v oči pasti
    le soleil me donne dans la vue sonce mi blešči v oči
    don masculin de seconde vue sposobnost videti ali čutiti, kaj se godi v daljavi
    être en vue zavzemati odlično mesto
    garder quelqu'un à vue imeti koga pred očmi, skrbno ga nadzirati
    mettre en vue javno pokazati, postaviti v pravo luč
    en mettre plein la vue à quelqu'un (familier) napraviti velik vtis na koga
    perdre la vue oslepeti
    prendre les vues vrteti, snemati (film)
    argent masculin à vue vsakodnevni denar
    échange de vues izmenjava mišljenj
    payable à vue plačljiv na pokaz
    point masculin de vue stališče, vidik, gledišče
    du point de vue s stališča
    prise féminin de vue filmsko snemanje
    vue aérienne pogled z višine
    vue basse, courte kratkovidnost
    vue en coupe poprečni prerez
    vue de face, latérale pogled od spredaj, od strani
    vue d'ensemble celoten pogled
    vue prise de près posnetek od blizu
  • vulgaire2 [vülgɛr] masculin prostaštvo, surovost; preprosto ljudstvo, množica

    tomber dans le vulgaire postati prostaški, trivialen
  • vuōto

    A) agg.

    1. prazen; nezaseden:
    botte vuota prazen sod
    a mani vuote ne da bi kaj dosegel
    a stomaco vuoto tešč
    testa vuota puhloglavec
    rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

    2. pren. prazen, puhel:
    discorsi vuoti prazno besedičenje

    B) m

    1. fiz. vakuum:
    sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

    2. aero
    vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

    3. praznina; vrzel; prazno:
    cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
    fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
    fissare il vuoto strmeti v prazno

    4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
    vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
    restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

    5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
    vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
    vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
    colmare un vuoto zapolniti vrzel
    lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

    6. prazno, nepotrebno, jalovo:
    assegno a vuoto nekriti ček
    marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
    scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
    PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine
  • vzbuhávati (-am) | vzbúhniti (-em) imperf., perf.

    1. divampare:
    požar je vzbuhnil divampò un incendio

    2. manifestarsi d'un tratto, con violenza; prorompere

    3. scoppiare, esplodere (con suono sordo, cupo):
    za vsako malenkost vzbuhne per ogni nonnulla gli salta la mosca al naso, perde le staffe
    vzbuhniti v krohot scoppiare a ridere, scoppiare in una risata
  • vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alzare, sollevare, levare:
    vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
    vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

    2. (narediti, delati višje) alzare:
    vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

    3. sollevare:
    vzdigniti bolnika sollevare il malato
    pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
    vulg. vzdigni no že rit e alzati!

    4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
    vzdigniti cene aumentare i prezzi
    vzdigniti prodajo accrescere le vendite
    vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

    5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
    vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

    6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

    7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
    vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
    pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
    pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
    vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
    pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
    vzdigovati prst ammonire, minacciare
    vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
    vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
    hitreje vzdigovati noge andare più veloce
    vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
    vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

    B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
    pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

    2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
    v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
    v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
    pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
    pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
    živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto
  • vzdrhtéti (-ím) | vzdrhtévati (-am) perf., imperf.

    1. tremare:
    vzdrhteti od mraza, razburjenja tremare dal freddo, dall'eccitazione

    2. battere; fremere; vibrare:
    srce ji je vzdrhtevalo od sreče il cuore le batteva di felicità
    vzdrhtevati od jeze vibrare d'ira

    3. delinearsi; sentirsi:
    na ustnicah ji vzdrhteva smehljaj sulle sue labbra si delinea un sorriso
  • vzdržáti (-ím)

    A) perf.

    1. tenere, sostenere, reggere; avere la portata:
    led je vzdržal, čeprav ni bil debel il ghiaccio ha tenuto, benché non di grande spessore
    most vzdrži pet ton il ponte ha una portata di cinque tonnellate

    2. sopportare, reggere:
    ne vzdržati napora non reggere alla fatica

    3. resistere:
    ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden i superstiti resistettero senza cibo un'intera settimana

    4. sostenere; tener testa a:
    podjetje je vzdržalo konkurenco l'azienda ha tenuto testa alla concorrenza
    polk je vzdržal sovražnikov napad il reggimento ha sostenuto l'attacco nemico

    5. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
    rastlina vzdrži na prostem samo v toplih krajih la pianta resiste all'aperto soltanto nelle zone calde

    6. (biti sposoben premagati željo) resistere:
    brez cigaret ni vzdržal en sam dan non ha resistito un solo giorno senza le sigarette

    7. resistere, durare:
    stroj bo vzdržal še nekaj let la macchina durerà ancora qualche anno
    stara oblika je še dolgo vzdržala la vecchia forma si è mantenuta, ha resistito a lungo
    tako pisanje ne vzdrži kritike una scrittura che non regge alla critica
    vdržati primerjavo s čim essere pari a, reggere il confronto con
    ne vzdržati pogleda nekoga abbassare gli occhi, non poter guardare qcn.
    ne vzdržati dolgo v zakonu separarsi presto

    B) vzdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. astenersi, guardarsi da; evitare:
    vzdržati se kajenja astenersi dal fumare

    2. trattenersi:
    vzdržati se smeha trattenersi dal ridere

    3. tenersi, resistere; sopravvivere:
    s težavo se je vzdržal v vodi aveva difficoltà a tenersi a galla nell'acqua
    brez gospodaskega napredka se narod ne bo vzdržal senza progresso economico la nazione non sopravviverà
  • vzdrževáti (-újem)

    A) imperf.

    1. mantenere; curare la manutenzione:
    vzdrževati cesto curare la manutenzione della strada
    vzdrževati prijateljske odnose mantenere rapporti amichevoli
    vzdrževati koga pri življenju mantenere qcn. in vita

    2. mantenere, sostentare; finanziare, dotare:
    vzdrževati družino, otroka mantenere la famiglia, il figlio
    vzdrževati ljubico mantenere l'amante
    vzdrževati vojsko z davki finanziare l'esercito con le tasse
    vzdrževalo jo je upanje, da je sin živ la sosteneva la speranza che il figlio fosse vivo
    vzdrževati (držati)
    korak s časom tenersi al passo coi tempi
    naprava vzdržuje (drži)
    ladjo v vodoravnem položaju il dispositivo mantiene la nave in posizione orizzontale

    B) vzdrževáti se (-újem se) imperf., refl. astenersi:
    vzdrževati se ostrih besed astenersi dall'uso di espressioni scortesi, brusche
    vzdrževati se pri glasovanju astenersi dal voto