Franja

vatia -ae, m = vatius krivonožec: si quis puerorum per delicias pedes male ponere atque imitari vatias c[o]eperit … si quis in consuetudine ambulandi iam factus sit uatia aut conpernis Varr.; kot priimek: Plin.

Vāticānus 3 vatikánski: collis P. F. ali mons H., Iuv. Vatikanski grič, Vatikanski hrib, tudi (kot subst.) Vāticānus -ī, m (Plin., T., Porph.) Vatikán, eden od sedmih rimskih gričev, ki stoji na desnem bregu Tibere severno od Janikula, od katerega ga loči globel vallis Vaticana T., montes Vaticani Ci. ep. Vatikanski grič s svojo okolico, ager Vaticanus Ci., Gell. ali campus Vaticanus Ci. ep. Vatikanska poljana (Vatikanska ravnica), ki je rodila prav slabo vino; od tod Vaticani vappa cadi Mart. in Vaticana (vatikansko vino) bibere Mart.; Vaticanus circus Plin. Vatikanski cirkus, ki ga je cesar Nero(n) dal zgraditi v globeli med Vatikanom in Janikulom. Od tod subst. Vāticānus -ī, m Vatikán, bog zaščitnik Vatikanskega hriba: Varr. ap. Gell., Aug.

Opomba: Mart. in Iuv. merita Vātīcānus.

vāticinor -ārī -ātus sum (vātēs)

1. vedeževati, prerokovati, naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), napovedati (napovedovati): Pl., Sen. ph. idr., non multo secus possum vaticinari Ci. ep., viros velut mente captā cum iactatione fanaticā corporis vaticinari L., vaticinantes per furorem Ci.; z obj.: vaticinari furor vera solet Ci., casus futuros O.; z ACI: saevam laesi fore numinis iram vaticinatus erat O., Verginium … velut vaticinantem audiebat pestilens collegae munus esse L.

2. metaf.
a) (kot prerok ali prerokinja) opomniti (opominjati), opozoriti (opozarjati), (po)svariti, pozvati (pozivati): Manto per medias fuerat … vaticinata vias: Ismenides, ite frequentes … O., vaticinor moneoque: locum date sacra ferenti! O.
b) (kot prerok) učiti, poučevati, govoriti, nagovarjati, predavati: Agrigentinum doctum quendam virum carminibus Graecis vaticinatum ferunt ea contrahere amicitias Ci.
c) sanjariti, predajati se praznemu sanjarjenju, biti zasanjan, biti prenapet (razvnet), nemiselno govoriti, blesti, čenčati: eos vaticinari atque insanire dicebat Ci., sed ego fortasse vaticinor Ci. ep.

Vatīnius 3 Vatínij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta:

1. P. Vatinius Publij Vatinij, Cezarjev privrženec in legat, ki se ga je Cicero(n) kot priče v sodnem procesu proti Sestiju loteval s tako ogorčenostjo, da je prešla v pregovor (odium Vatinianum); s posebnim govorom je uspešno nastopil tudi proti Vatiniju: Ci.; pl. Vatinii Sen. ph. možje kakor Vatinij. Kot adj.: lex Vatinia Ci., Suet. Od tod adj. Vatīniānus 3 Vatínijev, vatínijski, vatinijánski; preg. (gl. zgoraj): odium Vatinianum Cat., Sen. ph. kakor se črti Vatinij, crimina Cat. kakršne so letele zoper Vatinija.

2. Vatinius Vatinij, neki čevljar iz Beneventa, ovaduh, Neronov dvorni šaljivec, izdelovalec posebnih čaš (s štirimi grbi ali nosovi): T., sutoris calicem … Vatinii accipe Mart.; meton. Vatinii (= calices Vatinii) Mart.

vazál vassal; liege, liege man

ravnati s kom kot z vazálom to treat someone as a vassal

vážen (-žna -o) adj.

1. importante; rilevante; principale:
važna novica notizia importante
važen podatek dato importante, rilevante

2. žarg. (bahav, postavljaški) borioso, vanitoso, vanaglorioso:
šalj. biti važen kot marela stare sul grave, fare il grande e il grosso, darsi arie d'importanza

3. star. (resen, tehten) serio, grave:
z važnim glasom con voce, con aria grave

vbóčen (-a -o) adj. curvato, curvo (in dentro); concavo:
mat. vbočeni kot angolo ottuso

vbókel (-kla -o) adj. concavo:
mat. vbokli kot angolo ottuso

včéraj adv. ieri (tudi pren.):
včeraj zjutraj, včeraj zvečer ieri mattina, iersera
spominjam se, kot bi bilo včeraj ricordo come fosse ieri
pren. včeraj je bila še otrok, zdaj je lepo dekle ieri era ancora una bambina, oggi una magnifica ragazza
pren. ljudje od včeraj gente di vedute superate, conservatori
pren. ti ljudje niso od včeraj sono gente navigata, non dei pivelli
saj nismo od včeraj non siamo mica nati ieri!

včéraj ayer

od včeraj de ayer
včeraj zjutraj (opoldne, zvečer) ayer por la mañana (a medio día, anoche)
zdi se mi, kot da je to bilo včeraj me parece como si hubiera sido ayer

vēcchio

A) agg. (m pl. -chi)

1. star:
essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem

2. starejši:
Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši

3. star, uležan:
luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
vino vecchio staro vino

4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
le vecchie mura staro obzidje
il vecchio testamento stara zaveza
vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova

5. star (zastaran, ukoreninjen):
una vecchia abitudine stara navada
il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
la vecchia guardia stara garda

6. pren. zastarel

7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
abito vecchio stara, ponošena obleka
roba vecchia starina

8. pren. previden; vešč:
vecchia volpe pren. star lisjak
essere vecchio del mestiere biti vešč v čem

B) m (f -ia)

1. starec, starejša oseba:
ospizio dei vecchi dom za starejše občane
i miei vecchi pog. moji starši

2.
vecchi pl. predniki

3. staro, zastarelo

vèč more; plus

vèč kot... more than...
vèč (od njih) several
še vèč still more
vèč kot dovolj enough and to spare
vèč ljudi several people
ne vèč no more, no longer
vèč ali manj more or less
nič vèč no more
vèč dni several days, a day or two
vedno vèč in vèč more and more
nikoli vèč nevermore, never again
vèč kot enkrat more than once
vèč kot teden dni (kot en teden) for over a week
čim vèč, tem bolje the more the better
čim vèč dela, tem vèč potroši the more he works the more he spends
sem vèč kot zadovoljen I am more than satisfied
on ni vèč nesrečen he is no longer unhappy
ni ga vèč he is no more
bil si moj prijatelj, pa nisi vèč you used to be a fiend of mine but you aren't any longer
imam vèč denarja kot ti I have (ali pogovorno I've got) more money than you
vèč imaš, vèč hočeš imeti much will have more
vèč jih je kot nas there are more of them (than of us)
ne odlašaj vèč! delay no longer!, pogovorno don't put it off any longer!
nič vèč me ne zebe I don't feel cold any longer
vèč od njih poznam I know several of them
nimam vèč denarja I have no money left, I have no more money
spoznal, srečal sem se z vèč člani kluba I met several members of the club
ne misli vèč na to! don't think of it any more!, pogovorno forget it!
nisem mogel vèč molčati I could not remain silent any longer
ne bom vèč čakal I shall not wait any longer
ne maram vèč slišati nobene besede o tem I don't want to hear another word about it
od takrat ga nisem vèč videl I have not seen him since (then)

vèč plus, davantage; plusieurs

več in več, vedno več de plus en plus
več kot eno leto plus d'un an
več kot je potrebno plus qu'il ne faut, tant et plus
več ali manj plus ou moins
nič več plus rien
vas je več kot nas vous êtes plus nombreux que nous
ne dežuje več il ne pleut plus
niti besede več o tem plus un mot à ce sujet (ali là-dessus)
čim več kdo ima, tem več hoče imeti plus on a, plus on veut avoir

vèč adv.

1. più:
imeti več časa avere più tempo

2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
več kot più che, più di
imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

4. več ali manj più o meno:
v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
ne čakajte več non aspettate più
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. ni več sama è incinta
niti besedice več! zitto e mosca!
to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
PREGOVORI:
več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno

vèč más

trikrat več tres veces más
dve leti več dos años más
več kot 10 let más de díez años
več kot potrebno más de lo necesario
več in več, vedno več más y más, cada vez más
več ali manj más o menos
ne dežuje več ya no llueve
nisi več otrok ya no eres un niño
ničesar ne rečem več ya no digo más
ne morem več ya no puedo más
kaj hočeš (še) več? ¿qué más quieres?

večj|i [é] (-a, -e) größer (kot/od als)
dvakrat večji doppelt so groß, noch einmal so groß
trikrat/štirikrat … večji dreimal/viermal so groß; gesteigert, erhöht, Mehr-
(donos der Mehrertrag, izkupiček der Mehrerlös, zahtevek das Mehrbegehren, obremenitev die Mehrbelastung, poraba der Mehrverbrauch, potrebe der Mehrbedarf)
za glavo večji einen Kopf größer
vedno večji, vse večji zunehmend
v vedno večji meri zunehmend, in erhöhtem Grad
v večjem številu se pojavljati: gehäuft
zdravljenje po večjem posegu die Nachbehandlung
blago večjih dimenzij das Sperrgut
polet na večjo razdaljo der Fernflug
zavoljo večje jasnosti deutlichkeitshalber
biti večji od größer sein als, (etwas) übersteigen

véčji (-a -e) adj.

1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio

2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
obl. večja številka oversize
večji del je narejen il più è fatto

véder serene; cloudless; clear; (vesel) cheerful, merry

kot blisk z védrega neba like a bolt from the blue
védra starost serene old age
védro vreme serene (ali fair) weather
véder dan bright day
pod védrim nebom (taborjenje, prenočevanje) in bivouac, (v šotoru) under canvas

véder serein, clair, beau , (vesel) gai, enjoué , (dobre volje) de bonne humeur

pod vedrim nebom en plein air, à la belle étoile
kot strela z vedrega neba comme un coup de tonnerre (ali foudre)

véder sereno; claro ; (vesel) alegre ; (dobre volje) de buen humor

postati zopet veder (nebó) despejarse, (vreme) serenarse
pod vedrim nebom a cielo descubierto, a la intemperie, (ponoči) al sereno
udariti kot strela z vedrega neba caer como (ali producir el efecto de) una bomba