Franja

catascopium -iī, n (gr. κατασκόπιον): Gell. in catascopus -ī, m (gr. κατάσκοπος): Auct. b. Alx. ladja opazovalka, prežalka.

catch^*1 [kæč]

1. prehodni glagol
ujeti, zgrabiti, uloviti; zasačiti; dohiteti; očarati (at, in pri)
presenetiti; zamrzniti

2. neprehodni glagol
prijemati, zgrabiti; zatakniti se; vneti se (ogenj)

to catch s.o. bending zasačiti koga
to catch s.o. a blow udariti koga
to catch one's breath zadrževati dih
to catch one's foot spotakniti se
to catch (a) cold prehladiti se
to catch a crab pregloboko z vesli udariti
to catch fire vžgati se
to catch a glimpse of s.o. bežno koga zagledati
to catch the idea (ali point) razumeti, doumeti, zapopasti misel
to catch hold of s.th. polastiti se česa, prijeti kaj
to catch it biti kaznovan
catch me! nikakor ne! še na misel mi ne pride
to catch s.o. napping zasačiti koga, ko ne opravlja svojega dela
to catch the Speaker's eye dobiti besedo (v parlamentu)
to catch a Tartar izkupiti jo
sleng you will catch it! ti bom že pokazal!

catēchūmenus (catēcūmenus) -ī, m in catēchūmena -ae, f (gr. κατηχούμενος, κατηχουμένη) tisti (tista), ki se uči krščanske vere preden je krščen, nekrščenec, nekrščenka, novovernik, novovernica, katehumen, katehumenka: Eccl.

catēgoria -ae, f (gr. κατηγορία)

1. sramotilni govor, sramotilna obdolžitev: Macr., Hier.

2. log. lastnost, predikament kake reči, poseb. categoriae (lat. praedicamenta) splošna določila o bitju in mišljenju, kategorije: Sid., Isid. Od tod adj. catēgoricus 3 (κατηγορικός) predikamenten, kategorijski: Eccl.

catēia -ae, f (gal.) pri Galcih in Germanih nekakšen metalni kij ali bet, dolžine lakti in obit z žeblji: V., Val. Fl., Sil., Gell., Serv., Isid.

catellus -ī, m (demin. catulus)

1. psiček, kužek, ščene: Ci. idr.; ljubkovalno: Pl., sume, catelle H. vzemi no, mucek moj!

2. catellus ferreus nekakšna spona; šaljivo dvoumje (= psiček in spona): delicatum te hodie faciam cum catello ut accubes, ferreo ego dico Pl.

catēna -ae, f (gl. cassis²)

1. veriga, lanec, okovi, spona: Corn., Val. Max., Sen. rh. idr., ferrea C., aurea Cu., collo inserta catena Cu., catenis ligatus L., aliquem catenis vincire Pl., L., O., Vell., catenā vinctus T., trinis catenis vinctus C., aliquem in catenas conicere C., L., catenas indere alicui Pl. ali inicere alicui L., Cu., T. vkleniti koga, hominibus miseris inici catenas imperat Ci., aliquem in catenis tenere C. ali habere S. ali Romam mittere L. ali custodire Plin. vklenjenega, v sponah, cum catenis esse Pl. ali in catena esse Suet. vklenjen biti, tractae catenae V., rumpere catenas H., catenas laxare Lucan., catenas exsolvere alicui T.; pesn. z grškim acc.: duces onerati colla catenis O., catenā restrictus membra Cat.; redkeje
a) verižica kot nakit: Paul., discurrant catenae circa latera Plin.
b) occ. catenae lesene spone, skobe: Ca., Vitr.

2. pren.
a) lanec, veriga, spona, nuja, sila: hanc... beluam... constrictam legum sacratarum catenis solvit... consul Ci., hunc (animum) tu compesce catenā H., validā catenā teneri Tib., aliorum aurea catena est, aliorum laxa, aliorum arta et sordida Sen. ph., quae apprehensa Graeci magis... in catenas ligant Q.
b) vrsta, red (fem.): series rerum et catena Gell.
c) ret. = κλῖμαξ, stopnjevanje: Isid.

cathedra -ae, f (gr. καϑέδρα)

1. stol ali naslanjač z naslanjali za roke in s podnožnikom: Pr., Ph., Sen. ph. idr., discipularum inter iubeo plorare cathedras H. velim mu (kot učitelju petja) vpiti med učenkami; pozneje namesto nosilnice (lectīca) stol za nošenje, nosilni stol: cum iam sextā cervice feratur... undā paene cathedrā Iuv., stratā positus longāque cathedrā Iuv.; met.: molles cathedrae Iuv. mehkužne gospe.

2. učiteljska stolica, katedra: Mart., Iuv., Eccl.; met.
a) učiteljevanje, učiteljstvo: Aus.
b) škofovska stolica: Prud., Sid.

catholicus 3, adv. -ē (gr. καϑολικός)

1. splošen, občen (obči), vesoljni: c. et summa bonitas dei Tert., catholice in medium proferre aliquid Tert. vobče, sploh; subst. catholicā -ōrum, n občnost, vesoljnost: fulgurum, siderum Plin., caelestes dii catholicorum dominantur, terreni incolunt singula Ap.; v gr. pisavi: universale, quod Graeci καϑολικὸν vocant Cael., praecepta, quae καϑολικὰ vocitant, id est... universalia vel perpetualia Q.

2. pravoverski, katoliški: fides Prud., acclesia Cod. th., Eccl., catholice dictum Hier.

Catilīna -ae, m Katilina, priimek Sergijev. Najbolj je slovel L. Sergius Catilina Lucij Sergij Katilina, zarotnik l. 63: Ci., S., Lucan.; v pl.: omnes Catilinas Acidinos postea reddidit Ci. ep. Katilino in njegovo drhal, Marcus Cicero inter Catilinas, Clodios iactatus Sen. ph. med ljudmi, kakršna sta bila Katilina in Klodij. Od tod adj. Catilīnārius 3 Katilinov, katilinski: Ci. idr.

Cātillus (H.), Cātĭlus (Stat.), Cătillus -ī, m Katil, Amfiarajev sin, ki je baje s svojima bratoma Koro (Coras) in Tiburtom ustanovil mesto Tibur: V., Sil., Serv., moenia Catili H. = Tibur, iuvat ipsum... Catillum Stat.

Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.

catōnium -iī, n (iz gr. κάτω spodaj) podzemlje: Lab. ap. Gell., Eccl.; od tod besedna igra: vereor, ne in catonium Catoninos Ci. ep.

cattedra f

1. (profesorski) kateder:
stare, sedere in cattedra pren. naduto, ošabno govoriti; katedra:
cattedra di letteratura italiana katedra za italijansko književnost

2. papežev, škofov stol (v cerkvi); ekst.
cattedra papale, di s. Pietro Petrov, apostolski, sveti sedež, papeštvo
cattedra episcopale škofovstvo, škofovska funkcija

cattività f knjižno jetništvo, suženjstvo:
la cattività babilonese biblijsko babilonsko suženjstvo
animali in cattività živali v ujetništvu

Catullus -ī, m Katúl, rim. priimek. Poseb.

1. C. (po drugih napačno Q.) Valerius Cat. Gaj (Kvint) Valerij Katul, slavni lirik in epigramatik, Nepotov prijatelj, roj. l. 87 v Veroni, umrl okoli l. 50: N., H., O., Tib., Pr. idr. Od tod adj. Catulliānus 3 Katúlov: basia Mart.

2. Catullus (Urbicārius) Katul Urbikarij, mimograf v Domicijanovem času: Iuv.

3. Cat. Messālīnus Katul Mesalin, ovaduh v Domicijanovem času: Iuv., Plin. iun.

4. Catulla Katula: Iuv.

catulus -ī, m (prim. umbr. catel = lat. catulus; cattus, catta)

1. živalski mladič, skòt, pl. (o kačah) zalega: Luc. ap. Non., suis Pl. prasè, leaenae H. ali leonis H., Ambr. levček, ovis Col.; v pl.: ferai (= ferae) catuli Lucr., ad cubilia et catulos ferarum bestiarum ire L., dum... catulos ferae celent inultae H., c. cervae H. jelenčki, srnice, c. ursae O. medvedki, c. (luporum) V. volčiči, c. leonini Val. Max., vulpis Plin. ali vulpini c. Ph. lisičke, c. tigris, simiae, mustelae, lacertae, serpentis Plin.

2. ščenè, mlad pes, psiček: Varr., Col., Plin., Lamp., Chrysippus, qui... omnia in perfectis et maturis docet esse meliora, ut in equo quam in eculeo, in cane quam in catulo Ci., sic canibus catulos similīs, sic matribus haedos noram V., venaticus,... militat in silvis catulus H.; preg.: aliter catuli longe olent, aliter sues Pl. — Kot nom. propr. Catulus -ī, m Kátul, „Psiček“, „Pesek“, priimek Lutacijevega rodu (gl. Lutātius).

3. pren. psiček, nekakšna spona: Luc. ap. Non.

Caucasigena -ae, m (Caucasus in genere = gīgnere) na Kavkazu rojen: Sid.

Caucasus -ī, acc. -on (O., Stat.), m (Καύκασος) Kavkaz,

1. gorovje med Črnim in Hvalinskim morjem: Ci., V., O., Pr. idr., per inhospitalem Caucasum H. Od tod adj. Caucasius 3 Kavkazov, kavkaški: vertex V., montes Caucasii = Caucasus Mel., portae Plin. ozki prelazi med Kavkazom in Hvalinskim morjem; subst. Caucasiī -ōrum, m Kavkazijci, preb. na Kavkazu: Cu., Mel.

2. indijski Kavkaz (zdaj Hindukuš): Alexander Caucasum... transierat Cu.

3. ime nekega konja: Sil.

cauda, vulg. cōda, -ae, f

1. živalski rep: Varr., Lucr., O., Cat. idr., oculos... natura nobis ut equo aut leoni saetas, caudam, aurīs ad motus animorum declarandos dedit Ci., alia... quasi ad quendam ornatum (a natura esse donata videntur), ut cauda pavoni Ci., c. equina H., delphines aequora verrunt caudis V., Cerberus... leniter atterens caudam H., caudam iactare popello Pers. ljudstvu z repom migati = po pasje dobrikati se; preg.: qui te deridet, caudam trahat H. = naj bo v posmeh.

2. pren.
a) rep = privesek; šalj.: videtis Verrucium? videtis primas litteras integras? videtis extremam partem nominis, codam illam Verrinam tamquam in luto demersam esse in litura? Ci. „veprov rep“, t. j. privesek imenu „Verres“, spremenjenemu v „Verrucius“.
b) moško spolovilo: accidit, ut cuidam testes caudamque salacem demeteret ferrum H. (prim. H. Sat. II, 7, 49).