Franja

Zadetki iskanja

  • smét (-í) f

    1. spazzatura, immondizie:
    odlagališče smeti discarica
    posoda za smeti bidone della spazzatura

    2. granello (di polvere); corpo estraneo;
    imeti denarja kot smeti avere soldi a palate

    3. pejor. mascalzone, canaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne kupuj teh smeti non comprare questa robaccia
    pog. obleka je za v smeti il vestito è da buttar via
  • sméti (smem) pouvoir, avoir la permission (ali le droit) de (faire quelque chose), être autorisé à, oser

    ali smem? puis-je?, est-ce que je peux?
    ne smeti kaj napraviti n'avoir pas la permission (ali le droit) de faire quelque chose, ne pas devoir faire quelque chose
    ne bi smel tega narediti tu n'aurais pas dû faire cela
    če smem vprašati si je peux vous demander, si je ne suis pas indiscret
    pričakovati smemo, da on peut s'attendre à ce que
    to se ne sme odlašati cela ne souffre aucun délai (ali retard)
    Vam smem ponuditi cigareto? puis-je me permettre de vous offrir une cigarette?
  • sméti (smem) poder (kaj napraviti hacer a/c) ; tener derecho a, tener el derecho de; tener permiso para; estar autorizado a ; (moralno) deber

    ne smeš no debes (napraviti tega hacer eso)
    se sme? ¿se puede?, ¿está permitido?
    ne sme se no se puede, no hay que, no se debe, no es lícito
    nihče ne sme vstopiti no se permite entrar a nadie
    Vas smem vprašati? ¿me permite hacerle una pregunta?
    tega ne bi bil smel reči no debieras haber dicho eso
    Vam smem ponuditi cigareto? ¿me permite ofrecerle un cigarrillo?
    Vas smem prositi za ...? ¿hace usted el favor de darme...?
    pričakovati smemo, da ... es de esperar que...
  • smile2 [smáil] neprehodni glagol & prehodni glagol
    smehljati se, nasmehniti se; izraziti s smehljanjem, s smehljajem pripraviti (koga) do; biti naklonjen (on komu); imeti ljubezniv (blagohoten, vesel) videz

    to smile at (on) s.o. nasmehniti se komu
    he smiled a bitter smile bridko se je nasmehnil
    he smiled consent s smehljanjem je privolil
    he smiled away her fears s smehljajem ji je odgnal strah
    she smiled him into compliance z nasmeškom ga je pripravila do tega, da ji je ugodil
    he smiled at their threats imel je le prezirljiv nasmeh za njihove grožnje
    to smile through one's tears smehljati se v solzah
    fortune smiled upon him usoda (sreča) se mu je nasmehnila, mu je bila naklonjena
  • smísel (-sla) m

    1. senso, significato, accezione:
    v ožjem smislu besede nel senso stretto della parola
    delo daje življenju smisel il lavoro dà un senso alla vita
    razmišljati o smislu umetnosti considerare, vagliare il senso dell'arte

    2. smisel za (sposobnost za presojanje česa) senso di:
    izgubiti smisel za čas perdere il senso del tempo
    biti brez smisla za humor mancare di humour

    3. (posebna nadarjenost, sposobnost za kaj) talento, attitudine:
    imeti smisel za tehniko avere attitudine per la tecnica, esser portato alla tecnica
    razvijati smisel za praktično delo sviluppare l'attitudine al lavoro pratico

    4. v smislu
    a) secondo, conformemente a, in conformità con:
    ravnati v smislu predpisov agire in conformità con le norme
    b) (v adv. rabi)
    v nekem smislu in un certo senso
    v tem smislu in questo senso

    5. brez smisla, nima smisla non ha senso:
    brez smisla se je prepirati z njim non ha senso litigare con lui
    nima smisla razpravljati o teh problemih non ha senso discutere di questi problemi
  • smísel sentido m ; significación f ; significado m ; (nagnjenje) inclinación f , gusto m , afición f ; (namen) intención f ; (nadarjenost) disposición f

    v tem smislu en este sentido
    po smislu conforme al sentido, en el sentido de
    to nima nobenega smisla eso no tiene sentido
    ima smisel za humor tiene sentido del humor
    ima smisel za lepoto sabe apreciar lo bello
    v nekem (določenem) smislu en cierto sentido
    za to nimam smisla yo no entiendo de esas cosas
    imeti smisel za kaj interesarse (ali mostrar interés) por a/c, tener gusto por a/c
    da(ja)ti drug(ačen) smisel dar otro sentido a
    izraziti se v istem smislu expresarse en el mismo sentido, manifestar la misma opinión
    v smislu zakona conforme al espíritu de la ley
    v pravem (prenesenem) smislu en sentido propio (figurado)
    v pravnem smislu en sentido jurídico
    v ožjem smislu en sentido estricto
    v širšem smislu por extensión, en un sentido más amplio
    v polnem smislu besede en toda la extensión de la palabra, en pleno sentido de la palabra
  • smoke2 [smóuk] neprehodni glagol & prehodni glagol
    kaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) (with od)
    čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti
    zastarelo slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom
    britanska angleščina, zastarelo drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)

    smoked glasses sajasta (temna) očala (za gledanje v sonce)
    smoked ham prekajena gnjat
    to smoke like chimney figurativno kaditi kot Turek, biti strasten kadilec
    this cigar doesn't smoke well ta cigara se ne kadi dobro
    I soon began to smoke that something was wrong kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)
    I was the first to smoke him figurativno meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledal
    green wood smokes svež les se pari
    to smoke green fly uničiti listno uš z dimom
    I have not smoked for three years že tri leta ne kadim
    he has smoked himself sick toliko je kadil, da mu je postalo slabo
    the lamp smokes the ceiling svetilka čadi strop
    to smoke a plot slutiti (vohati) zaroto
    put that in your pipe and smoke it figurativno tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš
    this rice is smoked ta riž diši po dimu
  • smoking [smóukiŋ]

    1. samostalnik
    kajenje; zadimljenje; prekajevanje

    no smoking! kaditi prepovedano; železnica za nekadilce
    do you mind my smoking? smem kaditi?

    2. samostalnik
    kadeč se

    smoking hot vroč, da se kar kadi
    smoking cap domača čepica (za starejše moške osebe)
  • smôla (zemeljska) pitch; bitumen

    katranska smôla coal-tar pitch; (drevesna) resin, gum arabic; (terpentinova) rosin
    čevljarska smôla cobbler's wax; (figurativno) hard luck, ill-luck, bad luck, misfortune, mishap, ill fortune
    smôla! (figurativno) hard luck!, tough luck!, hard lines!
    vedno imam smôlo I am an unlucky fellow, žargon I always cop it
    ona mi prinaša smôlo she brings me bad luck
    črn kot smôla pitch-black
    da bo moja smôla še večja... to crown my misery...
  • smôla (-e) f

    1. resina:
    smreke izločajo smolo gli abeti secernono la resina
    drevesna smola resina
    čevljarska smola pece da calzolaio
    črna smola pece nera
    fenolna smola resina fenolica
    umetna (vinilna) smola resina sintetica (vinilica)

    2. pren. scalogna, disdetta, disgrazia, iella, sfortuna; vulg. sfiga:
    kakšna smola! che scalogna!, che disdetta!
    iron. smola pa taka! quando si nasce con la camicia!
    smola pri igri sfortuna, guigne
    prinašati smolo portare scalogna, sfortuna
    drži se ga smola ha la sperpetua addosso, è perseguitato dalla sfortuna, la sfortuna si è accanita contro di lui
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • smrád (-ú) m puzza, puzzo; fetore, lezzo:
    zadušljiv smrad un fetore soffocante
    pejor. ta smrad nam ne bo ukazoval non ci lasceremo comandare da questo fetente
  • smrd|eti [é] (-im) zasmrdeti stinken (po nach) (tudi figurativno), riechen, schlecht/übel riechen, nicht gut riechen; figurativno komu: (jemanden) anekeln
    smrdeti do nebes zum Himmel stinken
    smrdeti kot kuga wie die Pest stinken
    biti len, da kar smrdi stinken vor Faulheit
    nekaj smrdi hier stinkt (etwas) (tudi figurativno)
    figurativno zavohati, da nekaj smrdi Lunte riechen
  • smučí (-í) f pl. sci:
    alpske, skakalne, tekaške smuči sci, sci da salto, sci da fondo
    vodne smuči sci d'acqua
    maža za smuči sciolina
    prtljažnik za smuči portasci
  • smútiti smûtīm
    I.
    1. vznemiriti, razburiti
    2. skaliti: smutiti vodu
    3. zmešati, zmesti, pretresti: smutiti koga; smuti pa prospi: mi smo odmah kazali da je to smuti pa prospi precej smo rekli, da je to vse skupaj en nič
    4. užalostiti: smutiti koga
    II. smutiti se
    1. zmesti se
    2. zmegliti se: smutilo mi se pred očima
  • snag1 [snæg] samostalnik
    ostanek na deblu odlomljene veje, okršek; štor, ki štrli iz zemije; (zobna) škrbina; naplavljeno deblo na dnu reke; čer, greben v reki
    figurativno nepričakovana zapreka (ovira, težava)

    the snag is that... težava je v tem, da...
    to come up against a snag naleteti na nepričakovano oviro
    to strike a snag in carrying out plans zadeti na težave pri izvedbi načrtov
  • sneaking [sní:kiŋ] pridevnik (sneakingly prislov)
    plazeč se, prihuljen
    figurativno klečeplazen, hlapčevski; zahrbten, podel, ogaben; skriven, nepriznan; neupravičen (naklonjenost, simpatija)

    I have a sneaking weakness for these boys ne morem si kaj, da ne bi čutil neko naktonjenost do teh fantov
  • sneeze [sni:z]

    1. samostalnik
    kihanje

    sneeze gas kihalni plin, kihavec

    2. neprehodni glagol
    kihati
    pogovorno požvižgati se na, pokašljati se na

    this is not to be sneezed at ni, da bi se namrdnil ob tem; to niso mačkine solze; to ni za odmet; to ni nekaj, kar bi odklonili
    to sneeze into a basket kihniti v košaro, figurativno biti obglavljen (z giljotino)
  • snésti (sném)

    A) perf. mangiare:
    snesti besedo rimangiarsi la parola
    tako je lepa, da bi jo snedel è bella da morire
    iron. misli, da je snedel vso modrost sveta monta in cattedra, in pulpito
    ljudje bi ga najraje snedli ce l'hanno a morte con lui

    B) snésti se (sném se) imperf. refl. turbarsi, angustiarsi, rodersi
  • snuff2 [snʌf]

    1. samostalnik
    vohanje, obvohavanje; vdih skozi nos
    figurativno, zastarelo prezirljivo vihanje nosu; njuhalni tobak, njuhanec; zdravilo, ki se jemlje z njuhanjem
    figurativno majhna količina, ščepec

    a pinch of snuff ščepec njuhanca
    to give s.o. snuff figurativno, pogovorno zasoliti jo komu, napraviti komu, da bo pomnil
    to be up to snuff figurativno, pogovorno biti prebrisan, poznati vse zvijače
    to take snuff njuhati, nosljati tobak

    2. neprehodni glagol
    vohati, obvohavati (at kaj)
    figurativno prezirljivo vihati nos (at nad)
    njuhati, nosljati tobak; smrkati
    prehodni glagol
    smrkniti, vdihati (kaj) skozi nos; povohati, poduhati
    figurativno vohati, slutiti (kaj)

    to snuff it spoznati (spregledati) prevaro
  • so [sóu]

    I. prislov
    tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

    1.

    so so tako tako, ne dobro ne slabo
    so and so tako ali tako
    so as na isti način kot; tako da (posledica)
    so ... as toliko ... kolikor
    never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
    so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
    so far doslej
    so far so good doslej (vse) dobro
    so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
    so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
    so far as I know kolikor (jaz) vem
    so far forth do te stopnje, arhaično doslej
    so far from nasprotno od, namesto da
    so fashion ameriško na ta način, tako
    so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
    so long! pogovorno na svidenje!
    so many tako mnogi, toliki
    so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
    so much toliko, v tolikšni meri
    so much bread toliko kruha
    so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
    so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
    so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
    so then torej tako je to; zaradi tega
    so to speak tako rekoč

    2.

    and so on, and so forth in tako dalje
    even so celó tako, celó v tem primeru
    ever so neskončno
    he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
    it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
    every so often tu pa tam
    if so če je (to) tako, v takem primeru
    in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
    in so many words dobesedno, prav s temi besedami
    Mr. So-and-so g. X.Y.
    not so very bad ne ravno slabo
    or so približno (toliko)
    10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
    quite so takó je, popolnoma točno
    why so? zakaj tako? zakaj to?

    3.

    I hope so upam, da
    I told so rekel sem tako (to)
    Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
    I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
    Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

    4.

    I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
    he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
    I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
    it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
    they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
    it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
    is that so? je to tako? je res? tako? res?
    you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
    he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
    I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
    that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
    he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
    as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
    and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
    you don't say so! (saj to) ni mogoče!
    all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
    I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
    I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

    II. veznik
    pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

    so, that's what it is! takó je torej to!
    so that tako da
    he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

    III. medmet
    tako! narejeno! opravljeno!