smét (-í) f
1. spazzatura, immondizie:
odlagališče smeti discarica
posoda za smeti bidone della spazzatura
2. granello (di polvere); corpo estraneo;
imeti denarja kot smeti avere soldi a palate
3. pejor. mascalzone, canaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne kupuj teh smeti non comprare questa robaccia
pog. obleka je za v smeti il vestito è da buttar via
Zadetki iskanja
- sméti (smem) pouvoir, avoir la permission (ali le droit) de (faire quelque chose), être autorisé à, oser
ali smem? puis-je?, est-ce que je peux?
ne smeti kaj napraviti n'avoir pas la permission (ali le droit) de faire quelque chose, ne pas devoir faire quelque chose
ne bi smel tega narediti tu n'aurais pas dû faire cela
če smem vprašati si je peux vous demander, si je ne suis pas indiscret
pričakovati smemo, da on peut s'attendre à ce que
to se ne sme odlašati cela ne souffre aucun délai (ali retard)
Vam smem ponuditi cigareto? puis-je me permettre de vous offrir une cigarette? - sméti (smem) poder (kaj napraviti hacer a/c) ; tener derecho a, tener el derecho de; tener permiso para; estar autorizado a ; (moralno) deber
ne smeš no debes (napraviti tega hacer eso)
se sme? ¿se puede?, ¿está permitido?
ne sme se no se puede, no hay que, no se debe, no es lícito
nihče ne sme vstopiti no se permite entrar a nadie
Vas smem vprašati? ¿me permite hacerle una pregunta?
tega ne bi bil smel reči no debieras haber dicho eso
Vam smem ponuditi cigareto? ¿me permite ofrecerle un cigarrillo?
Vas smem prositi za ...? ¿hace usted el favor de darme...?
pričakovati smemo, da ... es de esperar que... - smile2 [smáil] neprehodni glagol & prehodni glagol
smehljati se, nasmehniti se; izraziti s smehljanjem, s smehljajem pripraviti (koga) do; biti naklonjen (on komu); imeti ljubezniv (blagohoten, vesel) videz
to smile at (on) s.o. nasmehniti se komu
he smiled a bitter smile bridko se je nasmehnil
he smiled consent s smehljanjem je privolil
he smiled away her fears s smehljajem ji je odgnal strah
she smiled him into compliance z nasmeškom ga je pripravila do tega, da ji je ugodil
he smiled at their threats imel je le prezirljiv nasmeh za njihove grožnje
to smile through one's tears smehljati se v solzah
fortune smiled upon him usoda (sreča) se mu je nasmehnila, mu je bila naklonjena - smísel (-sla) m
1. senso, significato, accezione:
v ožjem smislu besede nel senso stretto della parola
delo daje življenju smisel il lavoro dà un senso alla vita
razmišljati o smislu umetnosti considerare, vagliare il senso dell'arte
2. smisel za (sposobnost za presojanje česa) senso di:
izgubiti smisel za čas perdere il senso del tempo
biti brez smisla za humor mancare di humour
3. (posebna nadarjenost, sposobnost za kaj) talento, attitudine:
imeti smisel za tehniko avere attitudine per la tecnica, esser portato alla tecnica
razvijati smisel za praktično delo sviluppare l'attitudine al lavoro pratico
4. v smislu
a) secondo, conformemente a, in conformità con:
ravnati v smislu predpisov agire in conformità con le norme
b) (v adv. rabi)
v nekem smislu in un certo senso
v tem smislu in questo senso
5. brez smisla, nima smisla non ha senso:
brez smisla se je prepirati z njim non ha senso litigare con lui
nima smisla razpravljati o teh problemih non ha senso discutere di questi problemi - smísel sentido m ; significación f ; significado m ; (nagnjenje) inclinación f , gusto m , afición f ; (namen) intención f ; (nadarjenost) disposición f
v tem smislu en este sentido
po smislu conforme al sentido, en el sentido de
to nima nobenega smisla eso no tiene sentido
ima smisel za humor tiene sentido del humor
ima smisel za lepoto sabe apreciar lo bello
v nekem (določenem) smislu en cierto sentido
za to nimam smisla yo no entiendo de esas cosas
imeti smisel za kaj interesarse (ali mostrar interés) por a/c, tener gusto por a/c
da(ja)ti drug(ačen) smisel dar otro sentido a
izraziti se v istem smislu expresarse en el mismo sentido, manifestar la misma opinión
v smislu zakona conforme al espíritu de la ley
v pravem (prenesenem) smislu en sentido propio (figurado)
v pravnem smislu en sentido jurídico
v ožjem smislu en sentido estricto
v širšem smislu por extensión, en un sentido más amplio
v polnem smislu besede en toda la extensión de la palabra, en pleno sentido de la palabra - smoke2 [smóuk] neprehodni glagol & prehodni glagol
kaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) (with od)
čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti
zastarelo slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom
britanska angleščina, zastarelo drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)
smoked glasses sajasta (temna) očala (za gledanje v sonce)
smoked ham prekajena gnjat
to smoke like chimney figurativno kaditi kot Turek, biti strasten kadilec
this cigar doesn't smoke well ta cigara se ne kadi dobro
I soon began to smoke that something was wrong kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)
I was the first to smoke him figurativno meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledal
green wood smokes svež les se pari
to smoke green fly uničiti listno uš z dimom
I have not smoked for three years že tri leta ne kadim
he has smoked himself sick toliko je kadil, da mu je postalo slabo
the lamp smokes the ceiling svetilka čadi strop
to smoke a plot slutiti (vohati) zaroto
put that in your pipe and smoke it figurativno tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš
this rice is smoked ta riž diši po dimu - smoking [smóukiŋ]
1. samostalnik
kajenje; zadimljenje; prekajevanje
no smoking! kaditi prepovedano; železnica za nekadilce
do you mind my smoking? smem kaditi?
2. samostalnik
kadeč se
smoking hot vroč, da se kar kadi
smoking cap domača čepica (za starejše moške osebe) - smôla (zemeljska) pitch; bitumen
katranska smôla coal-tar pitch; (drevesna) resin, gum arabic; (terpentinova) rosin
čevljarska smôla cobbler's wax; (figurativno) hard luck, ill-luck, bad luck, misfortune, mishap, ill fortune
smôla! (figurativno) hard luck!, tough luck!, hard lines!
vedno imam smôlo I am an unlucky fellow, žargon I always cop it
ona mi prinaša smôlo she brings me bad luck
črn kot smôla pitch-black
da bo moja smôla še večja... to crown my misery... - smôla (-e) f
1. resina:
smreke izločajo smolo gli abeti secernono la resina
drevesna smola resina
čevljarska smola pece da calzolaio
črna smola pece nera
fenolna smola resina fenolica
umetna (vinilna) smola resina sintetica (vinilica)
2. pren. scalogna, disdetta, disgrazia, iella, sfortuna; vulg. sfiga:
kakšna smola! che scalogna!, che disdetta!
iron. smola pa taka! quando si nasce con la camicia!
smola pri igri sfortuna, guigne
prinašati smolo portare scalogna, sfortuna
drži se ga smola ha la sperpetua addosso, è perseguitato dalla sfortuna, la sfortuna si è accanita contro di lui
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina - smrád (-ú) m puzza, puzzo; fetore, lezzo:
zadušljiv smrad un fetore soffocante
pejor. ta smrad nam ne bo ukazoval non ci lasceremo comandare da questo fetente - smrd|eti [é] (-im) zasmrdeti stinken (po nach) (tudi figurativno), riechen, schlecht/übel riechen, nicht gut riechen; figurativno komu: (jemanden) anekeln
smrdeti do nebes zum Himmel stinken
smrdeti kot kuga wie die Pest stinken
biti len, da kar smrdi stinken vor Faulheit
nekaj smrdi hier stinkt (etwas) (tudi figurativno)
figurativno zavohati, da nekaj smrdi Lunte riechen - smučí (-í) f pl. sci:
alpske, skakalne, tekaške smuči sci, sci da salto, sci da fondo
vodne smuči sci d'acqua
maža za smuči sciolina
prtljažnik za smuči portasci - smútiti smûtīm
I.
1. vznemiriti, razburiti
2. skaliti: smutiti vodu
3. zmešati, zmesti, pretresti: smutiti koga; smuti pa prospi: mi smo odmah kazali da je to smuti pa prospi precej smo rekli, da je to vse skupaj en nič
4. užalostiti: smutiti koga
II. smutiti se
1. zmesti se
2. zmegliti se: smutilo mi se pred očima - snag1 [snæg] samostalnik
ostanek na deblu odlomljene veje, okršek; štor, ki štrli iz zemije; (zobna) škrbina; naplavljeno deblo na dnu reke; čer, greben v reki
figurativno nepričakovana zapreka (ovira, težava)
the snag is that... težava je v tem, da...
to come up against a snag naleteti na nepričakovano oviro
to strike a snag in carrying out plans zadeti na težave pri izvedbi načrtov - sneaking [sní:kiŋ] pridevnik (sneakingly prislov)
plazeč se, prihuljen
figurativno klečeplazen, hlapčevski; zahrbten, podel, ogaben; skriven, nepriznan; neupravičen (naklonjenost, simpatija)
I have a sneaking weakness for these boys ne morem si kaj, da ne bi čutil neko naktonjenost do teh fantov - sneeze [sni:z]
1. samostalnik
kihanje
sneeze gas kihalni plin, kihavec
2. neprehodni glagol
kihati
pogovorno požvižgati se na, pokašljati se na
this is not to be sneezed at ni, da bi se namrdnil ob tem; to niso mačkine solze; to ni za odmet; to ni nekaj, kar bi odklonili
to sneeze into a basket kihniti v košaro, figurativno biti obglavljen (z giljotino) - snésti (sném)
A) perf. mangiare:
snesti besedo rimangiarsi la parola
tako je lepa, da bi jo snedel è bella da morire
iron. misli, da je snedel vso modrost sveta monta in cattedra, in pulpito
ljudje bi ga najraje snedli ce l'hanno a morte con lui
B) snésti se (sném se) imperf. refl. turbarsi, angustiarsi, rodersi - snuff2 [snʌf]
1. samostalnik
vohanje, obvohavanje; vdih skozi nos
figurativno, zastarelo prezirljivo vihanje nosu; njuhalni tobak, njuhanec; zdravilo, ki se jemlje z njuhanjem
figurativno majhna količina, ščepec
a pinch of snuff ščepec njuhanca
to give s.o. snuff figurativno, pogovorno zasoliti jo komu, napraviti komu, da bo pomnil
to be up to snuff figurativno, pogovorno biti prebrisan, poznati vse zvijače
to take snuff njuhati, nosljati tobak
2. neprehodni glagol
vohati, obvohavati (at kaj)
figurativno prezirljivo vihati nos (at nad)
njuhati, nosljati tobak; smrkati
prehodni glagol
smrkniti, vdihati (kaj) skozi nos; povohati, poduhati
figurativno vohati, slutiti (kaj)
to snuff it spoznati (spregledati) prevaro - so [sóu]
I. prislov
tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi
1.
so so tako tako, ne dobro ne slabo
so and so tako ali tako
so as na isti način kot; tako da (posledica)
so ... as toliko ... kolikor
never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
so far doslej
so far so good doslej (vse) dobro
so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
so far as I know kolikor (jaz) vem
so far forth do te stopnje, arhaično doslej
so far from nasprotno od, namesto da
so fashion ameriško na ta način, tako
so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
so long! pogovorno na svidenje!
so many tako mnogi, toliki
so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
so much toliko, v tolikšni meri
so much bread toliko kruha
so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
so then torej tako je to; zaradi tega
so to speak tako rekoč
2.
and so on, and so forth in tako dalje
even so celó tako, celó v tem primeru
ever so neskončno
he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
every so often tu pa tam
if so če je (to) tako, v takem primeru
in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
in so many words dobesedno, prav s temi besedami
Mr. So-and-so g. X.Y.
not so very bad ne ravno slabo
or so približno (toliko)
10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
quite so takó je, popolnoma točno
why so? zakaj tako? zakaj to?
3.
I hope so upam, da
I told so rekel sem tako (to)
Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi
4.
I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
is that so? je to tako? je res? tako? res?
you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
you don't say so! (saj to) ni mogoče!
all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)
II. veznik
pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le
so, that's what it is! takó je torej to!
so that tako da
he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili
III. medmet
tako! narejeno! opravljeno!