zêmlja f
1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme
2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde
3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra
4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra
5. knjiž. (kopno) terra; terraferma
6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra
7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria
Zadetki iskanja
- zemljepisec (-sca) m geografo:
znameniti grški zgodovinar in zemljepisec Strabon Strabone, famoso storico e geografo greco - zeníca (-e) f anat. pupilla:
zenica in šarenica la pupilla e l'iride - zenít (-a) m
1. astr. zenit:
zenit in nadir lo zenit e il nadir
sonce je v zenitu il sole è allo zenit
2. pren. knjiž. zenit, apice:
biti v zenitu kariere essere allo zenit della carriera - zénithal, e, aux [zenital, to] adjectif zeniten
- Zēnō (Zēnōn) -ōnis, acc. -ōna (Varr.), m (Ζήνων) Zénon
1. grški filozof iz Kitija (Citium) na Cipru, ustanovitelj stoiške filozofske šole; učil je okrog l. 300 v Atenah v stebrišču (gr. στοά); v visoki starosti se je prostovoljno izstradal do smrti: Varr., Ci., Sen. ph., Q.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph.; gr. acc. pl.: Zēnōnas: Mart.
2. grški filozof iz Ele(j)e (Velia v Lukaniji), učenec Elejca Parmenida okrog l. 460, privrženec eleatske filozofske šole, utemeljitelj in iznajditelj dialektike, Periklov učitelj: Ci.
3. grški filozof, epikurejec, Ciceronov in Atikov učitelj: Ci.
4. neki zdravnik: Cels.
5. grški cesar v 5. stol. po Kr.; od tod adj. Zēnōniānus 3 Zénonov, zénonski, zenonijánski: lex I ustin. Inst. — Od tod subst. Zēnōnicī -ōrum, m (Ζηνωνικοί) zénonci, Zenonovi učenci: Aug. - zero1 množina zero(e)s [zí(ə)rou, -rouz] samostalnik
ničla, nula; najnižja točka, izhodišče (lestvice, skale); ledišče
figurativno ničè, ničla (oseba)
Zero lahko vojaško japonsko letalo v 2. svetovni vojni; aeronavtika višina pod 1000 čevljev
at zero na ničli
aeronavtika at zero level tik nad zemljo
10 degrees below (above) zero 10°C pod (nad) ničlo
zero hour vojska, britanska angleščina čas, določen za začetek vojaške operacije (napada itd.), figurativno odločilen, kritičen čas ali trenutek
Zero hour was 2 a.m. čas začetka operacije je bil ob dveh ponoči
zero point ničla
to equate to zero matematika izenačiti z ničlo
the thermometre fell to last night termometer je sinoči padel na ničlo
to fly at zero leteti niže kot 1000 čevljev
my patience had reached zero moje potrpežljivosti je bilo konec
he has started from zero začel je z nič (v življenju) - zévati (-am) | zévniti (-em) imperf., perf.
1. esser aperto, spalancato, aprirsi; essere visibile:
rana zeva la ferita è aperta
čevlji zevajo le suole sono bucate
2. pren. aprirsi
3. pren. tenere aperto, aprire (la bocca, il becco); (zehati) sbadigliare - zganíti (-em)
A) perf.
1. piegare, ripiegare (il foglio, il giornale)
2. muovere:
zganiti roko muovere il braccio
zganiti z rameni scrollare le spalle, fare una spallucciata
veter zgane veje il vento muove i rami
3. pren. scuotere:
bližajoča se nevarnost ga je zganila iz otopelosti l'approssimarsi del pericolo lo scosse dall'apatia
4. knjiž. (vznemiriti) turbare; eccitare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nikoli ne zganiti jezika non aprir bocca
za koga ne zganiti mezinca non muovere dito per aiutare qcn.
samo s prstom zgane, pa že vse dobi gli basta fare un cenno ed è subito accontentato
B) zganíti se (-em se) perf. refl.
1. muoversi:
otrok v njej se je zganil il bambino s'era mosso nell'utero
2. pren. darsi da fare, muoversi:
ob nesreči se je zganila vsa dolina quando la calamità si abbattè sul luogo, si mosse tutta la valle
3. pren. (oditi) andarsene
4. (pokazati se) comparire; svegliarsi:
v njem se je zganil odpor dentro di lui si svegliò la riluttanza - zgledováti se (-újem se) imperf. refl.
1. prendere a esempio; ispirarsi; emulare:
slikar se je zgledoval po impresionističnih obrazcih il pittore si è ispirato a moduli impressionistici
2. nareč. (spotikati se) scandalizzarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zgledovati se po dejanjih nekoga specchiarsi nelle imprese di qcn.
zgledovati se po zahodu emulare, seguire il modello occidentale - zgóda (-e) f knjiž. (dogodivščina, dogodek, pripetljaj) avventura; avvenimento; vicissitudine:
po mnogih zgodah in nezgodah se junak srečno vrne k nevesti dopo molte avventure e disavventure, il protagonista torna felice tra le braccia della promessa sposa - zgódba (-e) f
1. storia; narrazione, racconto, trama, azione; gled., film. copione:
v filmu je zgodba skrčena na najmanjšo mero nel film l'azione è ridotta al minimo
zgodba o vitezih okrogle mize la storia dei cavalieri della tavola rotonda
povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo ti racconterò la storia della mia vita
rdeča nit zgodbe il filo del racconto
dramska, filmska zgodba la trama del dramma, del film
2. (krajše pripovedno delo v prozi) racconto:
detektivska,, zgodba racconto poliziesco
humoristična zgodba racconto umoristico
ljubezenska zgodba racconto amoroso, rosa
ljudske zgodbe racconti popolari
svetopisemske zgodbe storie della bibbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedno ista zgodba sempre la solita minestra, la solita solfa - zgodíti se (-ím se) perf. refl. avvenire, accadere, succedere, capitare:
zgodila se je nesreča è avvenuta una disgrazia
impers. zgodilo se je nekaj nenavadnega è successo qualcosa di insolito
se pač zgodi sono cose che succedono
šalj. to se zgodi tudi v najboljših družinah capita anche nelle migliori famiglie
se bo zgodilo, je odgovoril sarà fatto, rispose
bibl. zgodi se tvoja volja sia fatta la tua volontà (tudi ekst. ) - zgoréti (-ím) | zgorévati (-am) perf., imperf. bruciare, ardere:
zgoreti v peči bruciare nella stufa
zgoreti kot bakla, kot slama ardere come la fiaccola, la paglia
skedenj je zgorel do tal il capannone è bruciato completamente
hrana zgori v telesu il cibo brucia nel corpo
pren. tako je vroče, da bom zgorel fa un caldo da morire - zgostíti (-ím) | zgóščati (-am)
A) perf., imperf.
1. condensare, addensare, concentrare; rendere (più) denso:
zgostiti malto condensare la malta
2. pren. condensare, compendiare, stringare:
zgostiti besedilo compendiare, stringare il testo
B) zgostíti se (-ím se) | zgóščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. addensarsi, condensarsi, infittirsi:
megla se je zgostila la nebbia si è infittita
množica okrog nje se je zgostila la folla si andò addensando attorno a lei
2. pren. intensificarsi, farsi più intenso:
občutek negotovosti se je zgostil il senso di insicurezza si fece più intenso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
industrija se je zgostila na severnem predmestju l'industria si concentrò nella periferia nord
poleti se zrak zgosti v dušljivo soparo d'estate l'aria si condensa in un'afa asfissiante
v zadnjem delu so se zgostile vse pisateljeve odlike in pomanjkljivosti nell'ultima opera si trovano compendiati tutti i pregi e i difetti del nostro - zgrábiti (-im)
A) perf.
1. rastrellare insieme
2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
zgrabiti z zobmi addentare
rib. zgrabiti za vabo abboccare
3. acchiappare; catturare; beccare:
zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici
4.
zgrabiti za delo mettersi al lavoro
zgrabiti za vesla mettersi a remare
5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?
6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano
B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani - zgradíti (-ím) | zgrajeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. costruire, edificare; gettare; fare:
zgraditi hišo, cesto, most costruire una casa, una strada; costruire, gettare un ponte
lastovke so (si) zgradile gnezdo v hlevu le rondini si son fatte il nido nella stalla
pren. zgraditi temelje gospodarstva gettare le fondamenta dell'economia
2. (izdelati celoto) costruire; formare, strutturare:
zgraditi elektronski mikroskop costruire un microscopio elettronico
pregledno zgraditi stavek formare, strutturare perspicuamente una frase
3. pren. zgraditi na edificare, fondare su:
zgraditi družbo na demokratičnih načelih edificare la società su principi democratici
zgraditi zakon na ljubezni fondare il matrimonio sull'amore
B) zgradíti se (-ím se) perf. refl. crearsi, formarsi:
nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska sull'Europa Centrale si è creato un fronte di alta pressione - zgrajênost (-i) f
1. strutturazione; struttura:
vsebinska in oblikovna zgrajenost umetnine la struttura materiale e formale dell'opera d'arte
2. completezza, solidità - zgrísti (zgrízem)
A) perf.
1. masticare, maciullare (coi denti); rodere, mordere:
zgristi jedi masticare il cibo
zgristi si nohte, ustnice rodersi le unghie, mordersi le labbra
2. pren. stremare, esaurire; consumare:
bolezen ga je zgrizla è stremato dalla malattia
ljubosumje zgrize človeka la gelosia consuma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kritiki so ga zgrizli la critica lo ha stroncato
B) zgrísti se (zgrízem se) perf. refl.
1. pren. rodersi (dalla rabbia, dal dolore)
2. pren. (spreti se) discutere, litigare:
zgristi se na smrt litigare aspramente - zibeliné, e [zibline] adjectif kosmičast, kocast