Franja

pōscō -ere, popōscī (nam. *pōrc-scō iz *pr̥(k=)-sk=ō, inkohativ h kor. *perek-= vprašati, zahtevati, prositi; prim. skr. pr̥cchátti sprašuje, pr̥cchā vprašanje, poizvedba, umbr. pepurkurent = lat. rogāverint, dēcrēverint, stvnem. forsca = nem. Forschung, forscōn = nem. forschen, stvnem. frāga = nem. Frage, frāgōn, frāgēn, frāhēn = nem. fragen, stvnem. fergōn prositi, sl. prositi, lit. prašaũ- ýti prositi, zahtevati, lat. precor, prex, procus, procax, postulō)

1. zahtevati, terjati; abs.: incipiunt postulare, poscere, minari Ci., res (tempus N.) poscit C.; pesn. pass.: poscimur O. zahtevajo nas (me) = zdaj se moram(o) prikazati, toda poscimur H. = pozivajo nas (me) k petju (opevanju); z obj.: quod negotium poscebat S., poscere argumentum Ci., poscere pugnam L.; z etičnim dat.: audaciae partis sibi poscere Ci.; z dvojnim acc. zahtevati kaj od koga: V., O., Pers., Cat., sagmina te, rex, posco L., ferociter pro se quisque signum duces poscere L., magistratum Sicyonium nummos poposcit Ci., quinque talenta te poscit mulier H., quousque poscemus aliquid deos Sen. ph.; pass.: segetes alimentaque debita poscebatur humus O., poscor meum Laelapa O. od mene zahtevajo … , aegre passus, quod rationem pecuniae praedaticiae posceretur Gell.; pesn. često o pozivu k petju (opevanju): Apollo poscitur verba Pr., Palilia poscor O. pozivajo me, naj opevam palilije, poscimur Aonides O.; z ab: Ter., Suet., non debebam abs te has litteras poscere Ci.; redko z ACI: ereptumque dolo reddi sibi poscit honorem V., delubra vestra tueri poscimus O., te morari posco inter voluptates Sen. ph. ali s finalnim stavkom: Ci. fr., T., Iuv.

2. occ.
a) o prodajalcu = licērī nastaviti (nastavljati) ceno, določiti (določati) ceno za kaj, ponuditi (ponujati) kaj za kako ceno: pro reliquis (sc. libris) idem pretium poposcit Varr. ap. Lact., tanti quanti poscit, vin tanti illam emi? Pl.; o kupcu = kaj za kako ceno zahtevati, kako ceno ponuditi (ponujati) za kaj, kupiti hoteti: qui cenā poscit? Pl., quinquagenis talentis opera effecta poscere Plin.
b) (po)klicati, poz(i)vati koga pred sodnika (na sodišče): accusant ii, quos populus poscit Ci., dictatorem poscere reum L.
c) zahtevati izročitev koga, da se ga kaznuje: poscendum poenae iuvenem iubebat Sil., nec poscitur auctor Sil., huius tantae cladis auctor Annibal poscitur Pl.
d) poz(i)vati, (po)klicati na kaj, k čemu: aliquem in certamina, in proelia V.; (z acc. boja) poz(i)vati na kaj, k čemu: acies V., proelia Lucan.; abs. metaf.: poscunt maioribus poculis Ci. (In Verrem 2, 1, 66) kličejo se z večjimi čašami = kličejo na večje čaše (k večjim čašam) (po drugih je h glag. poscunt treba dostaviti bibere; tako bi bil pomen stavka: zahtevajo piti iz večih čaš; po Stowasserju je treba poscunt izpeljevati iz kor. pō- piti; pomen stavka bi torej bil: pijejo iz večjih čaš).
e) (po)klicati (na pomoč), poz(i)vati (na pomoč): clamore hominem posco Pl., terrena numina O., supplex tua numina posco V., poscamus ventos V., ego poscor Olympo V. nebo me kliče, deos veniam poscere V. bogove prositi milosti, gemitu Alciden poscere Sen. tr.
f) po(i)zvedeti (po(i)zvedovati), vpraš(ev)ati za kaj, o čem, po čem, po(v)praševati (po(v)praševati) o čem, kaj, hoteti izvedeti kaj: causas V., quae sit sententia, posco V.
g) (za)snubiti deklico: tibi permitto, posce, duce Pl., sine dote posco tuam sororem filio Pl.; z dvojnim acc.: tuam sororem uxorem posco filio Pl., filiam alicuius sibi uxorem poscere Pl.

Opomba: Star. pf. pepōsci: Valerius Antias ap. Gell.

posest¹ [é] ženski spol (-i …) pravo (posestvovanje) der Besitz, die Innehabung (izključna Alleinbesitz, Vollbesitz, zemljiškoknjižna Tabularbesitz)
zakonita posest rechtmäßiger
davek na posest die Besitzsteuer
izročitev/uvedba v posest die Besitzeinweisung, die Einweisung
motiti posest den Besitz stören
motenje posesti die Besitzstörung, Eigentumsstörung
ponovno priti v posest koga zurückfallen an
prevzem v posest die Besitznahme, die Besitzergreifung
izročitev v pravno posest die Einantwortung
dohodek od posesti das Besitzeinkommen
odtegnitev posesti die Besitzentwehrung
ponovni prevzem posesti die Wiederinbesitznahme

poskakováti to leap, to spring, to skip, to gambol, to frisk; (na eni nogi) to hop

srce mi poskakuje od veselja my heart leaps with joy

poskakováti sauter, sautiller, bondir, danser

poskakovati po eni nogi sauter sur une jambe (ali à cloche-pied)
poskakovati od veselja sauter (ali bondir, danser) de joie

poskakováti (-újem) | poskočíti (-skóčim) imperf., perf.

1. saltellare; balzare; sobbalzare; sussultare; fare un balzo:
otrok je poskakoval od veselja il bambino saltellava dalla gioia
prsti poskakujejo po tipkah le dita saltano di tasto in tasto
ko je pritisnil na plin, je avto poskočil quando premette l'acceleratore l'auto fece un balzo
ekst. malo poskočiti fare quattro salti

2. ballonzolare, ballare:
črke mi poskakujejo pred očmi le lettere mi ballano davanti agli occhi

3. palpitare, balzare (cuore)

poskakujóč (-a -e)

A) adj. saltellante; palpitante:
od veselja poskakujoče srce un cuore palpitante per la gioia

B) poskakujóč (v adv. rabi) saltellando

poskočiti (poskóčim) poskakovati (einmal) hüpfen, aufhüpfen, aufschnellen, einen Sprung machen/tun (od veselja einen Freudensprung machen), einen Hopser tun; cene, vrednost, temepratura ipd.: jäh ansteigen, hochgehen, cene: anziehen, zelo hitro: hochschnellen

poslavlja|ti se (-m se) posloviti se sich verabschieden (od von); figurativno Abschied nehmen (von)

poslednji Mohikanec frazem
(zadnji predstavnik skupine) ▸ utolsó mohikán
V večna lovišča je odšel še eden od poslednjih Mohikancev slovenskega filma. ▸ Megtért az örök vadászmezőkre a szlovén film utolsó mohikánja.

poslováti (-újem) imperf. intr. lavorare, operare; essere in funzione; aprire:
podjetje posluje dobro, uspešno l'impresa lavora bene, con profitto, l'impresa è redditizia
poslovati z izgubo lavorare in perdita
banka posluje od devetih naprej la banca apre alle nove

poslovi|ti se (-m se) poslavljati se sich verabschieden (od von) (tudi figurativno), Abschied nehmen; figurativno zima, mladost: vorbei sein

posnet|ek¹ [é] moški spol (-ka …) die Aufnahme, samo za film, televizijo, ploščo: die Aufzeichnung, samo fotografski: der Abzug; -aufnahme (ateljejski Studioaufnahme, Atelieraufnahme, barvni Farbaufnahme, dokumentarni Dokumentaraufnahme, filmski Filmaufnahme, lastni Selbstaufnahme, nočni Nachtaufnahme, notranji Innenaufnahme, originalni Originalaufnahme, počasni Zeitaufnahme, na trak Bandaufnahme, cele figure Ganzaufnahme, iz zraka Luftaufnahme, na megnetofonski trak Tonbandaufnahme, od blizu Nahaufnahme, podrobnosti/detajla Detailaufnahme, za ploščo, s plošče Schallplattenaufnahme, s premikanjem kamere Fahraufnahme, terena Geländeaufnahme, z bliskovko Blitzlichtaufnahme, z umetno lučjo Kunstlichtaufnahme, protisvetlobni Gegenlichtaufnahme, skupinski Gruppenaufnahme, zunanji Außenaufnahme, Freilichtaufnahme)
medicina rentgenski posnetek Röntgenaufnahme, ledvic: Nierenaufnahme
arhivski posnetek der Archivbeitrag
šport posnetek prehoda skozi cilj der Zielfilm
pri radiu, televiziji, plošči: neposreden posnetek/posnetek v živo der Mitschnitt, die Live-Aufnahme, die Live-Aufzeichnung
totalni posnetek die Totale
fotografski: trenutni posnetek der [Schnappschuß] Schnappschuss, die Momentaufnahme
video posnetek die Videoaufzeichnung, das Video
zračni posnetek die Fliegeraufnahme, das Luftbild
kamera za male/velike posnetke die Kleinbildkamera/ Großformatkamera, Großbildkamera
števec posnetkov das Bildzählwerk

posnétek imitation ženski spol , copie ženski spol ; (zemljišča) relevé moški spol ; (fotografija) prise ženski spol , exposition ženski spol ; (filmski) prise ženski spol de vues, plan moški spol , reproduction ženski spol , photo(graphie) ženski spol ; (všitek) pli moški spol d'ajustage

posnetek glavnih misli (figurativno) récapitulation ženski spol
posnetek v ateljeju (film) intérieur moški spol
posnetek z bliskovico prise au magnésium
posnetek od blizu (film) plan rapproché, vue ženski spol prise de près
posnetek v notranjosti (fotografija) intérieur moški spol
posnetek odtisa contre-épreuve ženski spol
posnetek na prostem prise de vues extérieures
posnetek od spodaj navzgar (film) contre-plongée ženski spol
nov posnetek na gramofonsko ploščo repiquage moški spol
televizijski posnetek prise de télévision
tonski posnetek prise de son, enregistrement moški spol sonore
topografski posnetek relevé topographique, relèvement moški spol
posnetek na trak enregistrement sur bande magnétique
trenutni posnetek (fotografija) instantané moški spol
veliki posnetek (film) gros plan
delati posnetke reproduire
napraviti posnetek photographier, prendre une photo

posod|a¹ [ó] ženski spol (-e …)

1. kuhinjska, v gospodinjstvu: das Geschirr (čajna Teegeschirr, glinena Tongeschirr, kositrna Zinngeschirr, kuhinjska Küchengeschirr, namizna Tischgeschirr pločevinasta Blechgeschirr, porcelanasta Porzellangeschirr, serijska Seriengeschirr, za kuhanje Kochgeschirr, za enkratno uporabo Wegwerfgeschirr)
košara za posodo v pomivalnem stroju: der Geschirrwagen
krpa za posodo Geschirrtuch
omarica za posodo der Geschirrschrank

2.
posoda za pitje das Trinkgefäß
posoda za hlajenje der Kühler (šampanjca Sektkühler, vina Weinkühler)
posoda za hrano za dostavo ipd.: der Essenbehälter
za mačko, psa: der Napf, [Freßnapf] Fressnapf

3. umazana, za pomivanje: der Abwasch, der Aufwasch
pomivalec posode der Aufwäscher
pomivanje posode das Geschirrspülen
stroj za pomivanje posode die Geschirrspülmaschine
sredstvo za pomivanje posode das Geschirrspülmittel
voda od pomivanja posode das Spülwasser

4. agronomija in vrtnarstvo der Topf
dekorativna posoda agronomija in vrtnarstvo der Übertopf
zelo velika: za posodovke: der Kübel (betonska Betonkübel, lesena Holzkübel)
viseča posoda die Ampel

5.
nočna posoda der Nachttopf, posteljna za bolnika: das Steckbecken

pòspadati -ām: pospadati s nogu od silna trčanja upehati se od teka

possédé, e [pɔsede] adjectif obseden (de od); masculin, féminin obsedenec, -nka

possédé du diable obseden od hudiča
exorciser un possédé izganjati hudiča iz obsedenca

posséder [pɔsede] verbe transitif imeti (v posesti, v oblasti); obvladati, temeljito poznati (področje); familier prevarati (quelqu'un koga)

se posséder (figuré) obvladati se, zbrati se
posséder son âme en paix imeti svoj duševni mir
posséder les bonnes grâces, le cœur de quelqu'un biti pri kom dobro zapisan, uživati njegovo naklonjenost
ne pas se posséder de joie biti čisto iz sebe od veselja
posséder une femme imeti spolne odnose s kako žensko
cet acteur possède bien son rôle ta igralec dobro obvlada svojo vlogo
il nous a bien possédés! dobro nas je prevaral!

possum, posse, potuī (obl. prezentovega debla so nastale iz potis (pote) in sum (*pot-sum > possum, potest itd.); obl. cj. pr. possem itd. so nove obl., tvorjene analogno po possum nam. stlat. potesse(m); enako tudi possumus, potestis, possunt nam. potes sumus, potes estis, potes sunt po vzoru possum, potes, potest. Pt. pr. potēns in obl. perfektovega debla so izpeljane iz nekega neohranjenega glag. *potēre; inf. posse iz *pot-esse; prim. osk. pútíad = possit, pútíans = possint)

1. (z)moči: dic nunc, si potes Ci., conquisivit, quos potuit N. kar največ (njih), kolikor jih je lahko, perfice, si potes Ci. če je mogoče, če le lahko; abs. potest mogoče je, moči je, more se zgoditi, morebiti, morda: nos dignitatem, ut potest, retinebimus Ci., potest, ut commiseris Ci., si potest Corn. če je mogoče, si posset Ci. če (ko) bi bilo mogoče, quī potest? Ci. kako je mogoče?, non potest Pl. nemogoče je, ni mogoče, tako tudi non potest, quin absit Pl., quod eius sine bello posset L. kolikor se da opraviti brez vojne, je mogoče storiti brez vojne, quantum potest Kom., Auct. b. Afr. kolikor (je) mogoče, brž ko (je) mogoče; tako tudi: quantum potes Ci. ep.; večinoma z inf.: Ter., N., Cu., Iust. idr., facere ut possem Ci., possum scire, quo profectus (sc. sis)? Pl. ali lahko od tebe izvem? = ali mi (pač) lahko poveš?; pogosto lat. ind. = sl. pogojnik: multa proferre possumus N. bi mogli, bi lahko, possum persequi oblectamenta rerum rusticarum Ci., servare cum potuerunt N. bi bili mogli, bi lahko, perturbationes animorum poteram ego morbos appelare Ci. bi mogel (bi lahko) oz. bi bil mogel (bi bil lahko); fieri potest, ut Ci. mogoče (možno) (je), non potest fieri, quin (ut non) Ci. (drugače) ni mogoče, nemogoče je, non possum facere, quin (ut non) Pl., Ci. ali non possum non z inf.: Pl. idr., ne morem si kaj, ne morem (s)trpeti (prenesti, prenašati), da ne bi = moram, nihil possum nescisse O. moral sem pač vedeti; posse pri superl. = kar največ, kar najbolj: quam maximas potest copias armat N., Caesari te commendavi ut gravissime potui Ci.; occ. v obscenem pomenu posse aliquam (sc. futuere ali vitiare): H., Mart.

2. trans. močan (močen, mogočen) biti, premoči, moč (veljavo, vpliv) imeti, biti vpliven, vplivati, veljati, doseči, opraviti, storiti, narediti (delati), učinkovati, delovati; redko = znati, umeti, biti sposoben: Hirt., Auct. b. Alx. idr., non esse dubium, quin totius Galliae plurimum Helvetii possent C., gratiā et largitione apud Sequanos plurimum posse C., multum potest fortuna C., exposuit, quid iniquitas loci posset C., multum fortuna potest in re militari, in bello C., neque solum domi, sed etiam apud finitimas civitates largiter posse C., equitatu nihil posse C., plus potest apud te pecuniae cupiditas Ci., cum omnia se posse censebat Ci. ko se je imel za vsemogočnega, qui non potest Ci. kdor ničesar ne zmore, nesposobnež, multum (plus, plurimum) satis posse ad aliquid Ci. idr., tantum auctoritate potuit valuitque eloquentiā N., quid virtus et quid sapientia possit H., multum in senatu posse L. epit., omnia quidem ut posses in nobis (da bi imel moč nad nami), di dederunt L., deos putas pro Romanis posse Cypr. da imajo moč ščititi Rimljane. — Adj. pt. pr. potēns -entis

1. zmožen, sposoben, vešč: Enn., T., Q., Sil., Ap., Ulp. (Dig.) idr., regni L. sposoben za kraljevanje, neque pugnae neque fugae potens L., armorum tenendorum L. držati, prijeti (za) orožje.

2. mogočen, vpliven, môčen, močán: H., Sen. ph., Suet. idr., potentissimus civis Ci., duo potentissimi reges Ci., familiae clarae ac potentes L., terra antiqua, potens armis atque ubere glaebae V., mulier p. pecuniā T., centum oppidis potens Crete H.; kot subst. = mogočnež, velikaš, veljak, vplivnež, pomembnež: L., S. fr., Lact. idr., humiles laborant, ubi potentes dissident Ph., inimicitiae potentium Ci.

3. moč imajoč, močen (močan), delujoč, učinkovit: Lact. idr., arma potentiora L., admonitus nihil esse potentius auro O., verba p. O., odor potentissimus Plin., argumentum parum potens Sen. ph. premalo tehten, potentissima argumenta Q., accusator iure potentior Q., ad id parum potentes erant L., quaecumque herba potens ad opem radixque medendo … meast O., herba potens adversus ranas Plin., in affectibus potensissimus Q.; z gen.: fandi potentes Aus., divini (v vedeževalstvu) p. Ap.

4. oblast (moč) imajoč nad kom, nad čim, v oblasti imajoč, obvladujoč koga, kaj, vladajoč komu, čemu, vladar(ica), gospodar(ica) koga, česa: Sen. tr., Ap., Lact. idr., potentes rerum suarum et urbis L., diva potens Cypri H. (o Veneri), silvarum potens H. (o Diani), nimborum tempestatumque potens V., mulier potens mariti T., potens mei sum L. sam svoj (gospod), neodvisen, samostojen, sui potens H. sam svoj (gospod) biti ali (= gr. ἐγκρατῆς ἑαυτοῦ, αὐτάρκης) imeti sebe v oblasti, imeti nadzor nad sabo, kontrolirati se, biti gospodar samega sebe, biti zmeren, biti zadovoljen z malim, non p. mei eram Cu. nisem bil pri sebi, nisem bil priseben, p. mentis O. pri (zdravi) pameti, p. irae L. gospodar(eč) nad jezo, kroteč jezo, p. consilii L. gospodar svojega sklepa, animal potens leti Lucan. ki lahko usmrti (ubije); abs.: mea est p. Ter. oblast, pravica.

5. pesn.
a) tisti, ki je kaj dosegel, dosegši kaj: Val. Fl., pacis potentes Pl., voti O. ki se mu je želja izpolnila, iussi O. ki je izvršil povelje, p. facta promissi V. ki je dosegla, kar ji je bilo obljubljeno.
b) srečen = tisti, ki mu vse teče kot po maslu: tota dicar in urbe potens Pl., in amore Cat., parvo p. Fabricius V. srečen ob malem (z malim), v svojem uboštvu bogat. — Adv. potenter

1. močno, silno, učinkovito: perrumpere saxa potentius fulmine H., nec tantum praestari hoc genus potenter, sed etiam, ubi non est, desiderari solet Q., quod aut turpiter aut potenter dicitur Q., ut dicat utiliter et ad efficiendum quod intendit potenter Q., quod ad violentas regis Pyrri sordes attinuerat, se ipsa potenter atque efficaciter defendit Val. Max.; superl.: potentissime Ps.-Q. (Decl.).

2. po (svoji) moči (svojih močeh), po (svojih) zmožnostih: cui lecta potenter (= pro viribus; nekatere izdaje navajajo pudenter) erit res H.

Opomba:

1. neskrč. obl.: potesse Pl., Ter., Luc., Ci. (Arat.), Lucr., Prud.; potesset Pl., Luc.

2. star. obl.: potissunt = possunt Luc. fr.; potisset = posset Pl., Luc.; potissit = possit Lucr.; potissint = possint Luc.; possiem = possim Pl., Ter.; possies = possis Pl.; possiet = possit Pl., Ter.

3. pass.: potestur = potest Pac., Enn., Scipio Africanus ap. Fest., Lucr.; possitur Ca.; poteratur Non., C. Gracchus ap. Fest.; possetur Quadr. ap. Non.

post¹ [póust] samostalnik
drog, steber, kol
šport vratnica gola, startno mesto (starting-post)
ciljna črta (winning-post)
mineralogija navpičen sloj premoga (rude), podpornik v rudniku

as deaf as a post gluh kakor kanon
to be beaten at the post za las premagan tik pred ciljem
left at the post premagan
from pillar to post od Poncija do Pilata
between you and me and the bed-post na štiri oči, med nama, zaupno
door-post vratnica

posta|ti¹ (-nem) postajati werden:
postati domač/glasen/ jasno/grob/nasilen/neprijeten/neveljaven/nezvest/ očiten/plešast/ponižen/pozoren/tradicionalen heimisch/laut/klar/massiv/gewalttätig/unangenehm/ ungültig/untreu/deutlich/kahl/kleinlaut/aufmerksam/zur Tradition werden, za barve :
postati bel/črn/ rdeč/ zelen weiß/schwarz/rot/grün werden
postati jasno komu jemandem [klarwerden] klar werden
bekommen:
postati lačen/ žejen Hunger/Durst bekommen
z glagoli, izpeljanimi iz pridevnika, samostalnika: postati trd sich verhärten
krhek verspröden
sajast verrußen
tog erstarren
živahnejši sich beleben
medicina gangrenozen gangräneszieren
lepljiv verkleistern
mlahav erschlaffen
moten (sich) eintrüben
posveten verweltlichen
razglašen sich verstimmen
medicina sklerotičen verkalken
slum verslumen
zahodnjaški verwestlichen
zamaščen verfetten
zanemarjen verlottern
tudi s pasivom: postati prehoden leitend gemacht werden
postati običajen sich einbürgern
postati žrtev česa auf der Strecke bleiben, (einer Sache/jemandem) zum Opfer fallen
postati nepotreben sich erübrigen
postati osovražen sich [verhaßt] verhasst machen
postati brezobličen aus der Fasson geraten
postati hripav od govorjenja/kričanja/kašljanja sich heiser reden/ schreien/husten
postati zločest medicina einen bösartigen Charakter annehmen, krebsig entarten
postati moderen aufkommen, in Mode kommen
postati navada zur Gewohnheit werden, einreißen
postati predmet govoric ins Gerede kommen
postati slabo komu (jemandem) schlecht werden (es ist mir schlecht geworden)
postati paničen in Panik geraten
religija ki je meso postal [fleischgeworden] Fleisch geworden
nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito die Sonne bringt es an den Tag!