Franja

ánima ženski spol duša

descargar el ánima de algn. komu poslednjo voljo izvršiti
¡en mi ánima! pri moji duši!
a las ánimas ob večernem zvonjenju; zvečer

animal [animal] masculin živo bitje; žival; figuré tepec, teslo, neotesanec

animal domestique, sauvage, expérimental domača, divja, poskusna žival
animal de boucherie žival za zakol
animal de trait vprežna žival
animal à sang chaud, froid toplo-, mrzlokrvna žival
espèce d'animal! neroda!
rien à faire avec cet animal-là! nič se ne da napraviti s tem teslom!
Société féminin protectrice des animaux Društvo za zaščito živali

animal moški spol žival; živina; tepec, bedak

animal de cuatro orejas (fam) vol, bik

animation [-sjɔ̃] féminin oživljenje, poživitev; živahnost, razigranost, navdušenje; razmah; živahen ulični promet, vrvež; razgibanost, aktivnost

avec animation živahno
cinéma masculin d'animation kino risanih filmov
mettre de l'animation dans quelque chose razgibati kaj

animer [-me] verbe transitif oživiti, razživiti; navdihniti, inspirirati, bodriti, spodbujati, razvneti, navdušiti; razgibati

s'animer zaživeti, razgibati se, razvneti se, razburiti se, razjeziti se
animer la foule contre l'agent spodbujati, razvnemati množico proti miličniku
je suis animé du désir de ... gorim od želje, da ...
il est animé des meilleures intentions navdihujejo ga najboljši nameni
rien ne sert de t'animer ainsi nima smisla, da se tako jeziš

ánimo moški spol duh; duša, čustvo, čud, mišljenje, misel, volja, namera; pogum

perder el ánimo, (de) caer de ánimo pogum izgubiti
cobrar ánimo pogum zbrati
estar en ánimo imeti voljo, hoteti
tener ánimo, hacer ánimo (de) nameravati
presencia de ánimo prisotnost duha
con ánimo de z namenom da
esparcir el ánimo razvedriti se
tener ánimos para biti zmožen za
¡ánimo! pogum!

animosité [-mɔzite] féminin sovražnost, mržnja, nenaklonjenost, neprijaznost, antipatija, zlovoljnost, zlohotnost, jeza

agir sans animosité ravnati brez mržnje
avoir de l'animosité contre quelqu'un imeti nekaj proti komu
répliquer avec animosité que ... odvrniti jezno, da ...

anís moški spol janež; janeževec

llegar a los aníses k poobedku, t. j. prepozno priti
ahí está un grano de anís (ironično) zares, to je pa zelo važno

annales [anal] féminin pluriel letopis, kronika, anali; naslov periodičnih revij, zbornikov

annales de géographie geografski zbornik (revija)

annālis -e (annus)

1. eno leto trajajoč, enoleten, leten: tempus Varr., Icti., solis cursus Varr., sexus Tert.

2. ki se tiče leta (let), leten: lex annalis, leges annales Ci. zakon(i), ki je (so) določal(i) kandidatom za častne službe potrebno starost, liber annalis Q. ali libri annales Verr. ap. Gell., Serv. = subst. annālis -is, m (sc. liber), nav. pl. annālēs -ium, m letnik(i), letopis(i). V njih so kronološko popisovali glavne dogodke leta sprva višji svečeniki, pontifices maximi; zato se imenujejo ti konec vsakega leta objavljeni letopisi annales pontificum maximorum Ci. ali annales pontificum Q., (zaradi njihovega uradnega značaja) tudi annales publici Ci. državni letopisi, najpogosteje pa annales maximi Ci., Verr. ap. Gell., Macr., Serv. véliki letopisi. Ko so Galci l. 389 Rim osvojili in zažgali, je bilo vse to letopisje uničeno. Pozneje so sestavljali take letopise učenjaki, npr. Q. Fabius Pictor (l. 200) in L. Cincius Alimentus (l. 150) v grškem, Cassius Hemina (l. 150), Q. Claudius Quadrigarius (l. ?) in Q. Valerius Antias (l. 60) v lat. jeziku: annales Varr., annales populi Rom. et monumenta vetustatis Ci., erat enim historia nihil aliud nisi annalium confectio Ci., aliquid in annales referre L., annales prisci L., O., annales vetustiores L., annales Fabii Pictoris Plin. = annales Fabii Gell.; annales imenuje tudi Enij svojo epsko pesnitev o rim. zgodovini, od tod annales Ennii Suet. Tako tudi Cornelii Taciti ab excessu divi Augusti annalium libri = „zgodovina“ (njegove historiae pa = „sodobna zgodovina“). Redkeje se rabi sg. annalis -is, m, in to večinoma le o posamezni knjigi kakega letopisa: Atticus... in annali suo scriptum reliquit N., est igitur sic apud illum (Ennium) in nono, ut opinor, annali Ci. (natančneje: de libro Ennii annali sexto Q.), Ennius... propter eos sextum decimum adiecit annalem Plin., posuimus igitur verba ipsa Quadrigarii ex annali eius VI transscripta Gell.; pri poznejših piscih tudi: in duodevicesimo annalium (nam. in duodevicesimo annali) Sen. ph., in tertio annalium (nam. in tertio annali) Gell. Pesn.: annales nostrorum audire laborum V. zgodovino. Kot nom. propr. Annālis -is, m Analij, naziv Vilijevega rodu po ljudskem tribunu Luciju Viliju (L. Villius), ki je prvi sprožil zakon, ki je določal starost, potrebno kandidatom za častne službe: Ci. ap. Q., L.

anneau [ano] masculin obroč(ek); prstan; koder (las); pluriel telovadni krogi

anneau d'une chaîne člen verige
anneau de mariage poročni prstan
anneau de joint tesnilni obroček
anneau de serviette obroč za prtiček, servieto
exercice masculin aux anneaux vaja na krogih

année [ane] féminin leto, leto dni; letnik; letina

cette année letos
d'année en année od leta do leta
bonne année! srečno novo leto!
année bissextile, scolaire, universitaire, budgétaire, financière prestopno, šolsko, akademsko, budžetno, finančno leto
année civile, d'épreuve, d'exercice, fiscale, solaire, de lumière koledarsko, poskusno, poslovno, fiskalno, sončno, svetlobno leto
toute l'année vse leto
d'une année à l'autre iz leta v leto
en fin d'année konec leta
au commencement de l'année v začetku leta
en quelle année? katerega leta?
en l'année 1960; l'année dernière lani
l'année passée lani; prejšnje, predhodno leto
les revenus d'une année dohodki enega leta
devoir une année de loyer dolgovati enoletno najemnino
être dans sa trentième année biti v tridesetem letu starosti
souhaiter la bonne année à quelqu'un voščiti komu srečno novo leto
il y a bien des années que nous nous sommes vus precéj let je že, kar smo se videli

annexe [anɛks] adjectif pridán, priložen, pripadajoč, zraven spadajoč; postranski; féminin priloga; stranska stavba, depandansa; commerce podružnica, filiala

en annexe v prilogi
être logé à l'annexe de l'hôtel bivati v depandansi hotela
les pièces annexes du rapport priloge k poročilu
les annexes du dossier priloge dosjeja

annexer [anɛkse] verbe transitif priložiti, dodati; priključiti, anektirati (deželo), inkorporirati

l'Autriche annexa la Bosnie-Herzégovine Avstrija je anektirala Bosno in Hercegovino
annexer l'acte de naissance à la demande priložiti rojstni list prošnji

annexion [anɛksjɔ̃] féminin priključitev; aneksija

l'annexion de l'Autriche par l'Allemagne en 1938 priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938

annihilation [aniilasjɔ̃] juridique razveljavljenje; uničenje

annihilation de mes espoirs uničenje mojih upov

annītor (adnītor) -nītī -nīsus in -nīxus sum

1. opreti (opirati) se na kaj, nasloniti (naslanjati) se na kaj: ad aliquod tamquam adminiculum Ci.; nav. z dat.: cubito adnixa, longis adnixi hastis, hasta adnixa columnae V., Latona oleae adnixa T.

2. pren. naprezati se, (po)truditi se, prizadevati si; abs.: adniti maxime, paulum, porro L., adnitente Crasso S., adnitemini mecum S., quem petit et summis adnixus viribus urguet V.; s praep.: de triumpho Ci. ep., non temere pro ullo aeque L., adversus eam actionem summa ope L., ad ea patranda summo studio S., ad obtinendum hesternum decus L.; z acc. neutr. pron.: patres hoc idem de intercessoribus adnisi L., quod ego... annitar Plin. iun.; s kakim subst. pri gerundivu: in concordia annitenda Gell. pri prizadevanju ustvariti slogo; pri poznih piscih z acc. kakega subst. sploh: gloriam deluctationis annixa M.; s finalnim stavkom: quo mihi acrius adnitendum est, uti neque vos capiamini et illi frustra sint S., quod adnisurus pro se quisque sit, ut parentium expleat desiderium L., patres adnisos (esse), ne plebi aditus ad magnos honores esset L.; z inf.: plebs latoribus legum tribunatum continuare adnisa est L., etiam mediis patrum adnitentibus retinere morem T.

Annius 3 Anij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znan je T. Annius Milō Tit Anij Milon (gl. Milō): Ci., C. Poleg njega se omenja še:

1. T. Annius Cimber Tit Anij Cimber, lat. pisatelj: Ci., Q., Suet.

2. Annius Fetialis Anij Fecijal, lat. zgodovinopisec: Plin.

3. Annia Anija, žena Lucija Cine, pozneje Marka Pizona Kalpurnijana: Vell. — Od tod patronim Anniadae -ārum, m Aniadi, potomci Anijevega plemena: Cl., Prud. Adj. Anniānus 3 ki se tiče kakega Anija ali Anije, Anijev, Anijin, anijski: Anniana Milonis domus Ci. ep., caput Annianum de mulierum hereditatibus Ci. poglavje (mesto)..., ki se tiče Anije (hčere Publija Anija Azela). Kot nom. propr. Anniānus -ī, m Anijan, lat. pesnik v času ces. Hadrijana: Gell.

anniversaire [anivɛrsɛr] adjectif obleten; masculin obletnica; rojstni dan

fête féminin anniversaire jubilej
anniversaire de la mort, de (la) naissance obletnica smrti, rojstva
le 8 mai est l'anniversaire de l'armistice de 1945 8. maj je obletnica premirja leta 1945
célébrer le centième anniversaire d'un événement slaviti, praznovati stoletnico kakega dogodka
manger le gâteau d'anniversaire pojesti torto, narejeno za rojstni dan
(religion) messe féminin anniversaire maša na obletnico smrti

annonce [anɔ̃s] féminin časopisni oglas, naznanilo, (pred)znak, sporočilo, objava, anonsa, (radijska) napoved

annonce publicitaire, de naissance, de mariage, de décès reklamni oglas, naznanilo o rojstvu, o poroki, o smrti
les petites annonces mali oglasi
feuille féminin des annonces oglasna stran (v časopisu)
le ciel noir est l'annonce de la pluie črno nebo naznanja dež