Franja

anticipación ženski spol anticipacija; vnaprejšnje plačilo; predjem

con anticipación vnaprej
con un día de anticipación en dan prej
con mucha anticipación mnogo prej
aviso con un mes de anticipación mesečna odpoved

anticipation [-sipasjɔ̃] féminin predujem, plačilo vnaprej, predplačilo; vnaprejšnjost, predčasnost; predvidevanje; (juridique)

anticipation sur les droits de quelqu'un poseganje v pravice kake osebe
anticipation de paiement predplačilo
roman masculin d'anticipation roman, čigar dejanje se godi v bodočnosti

antično prislov
1. (v antičnem slogu) ▸ ókori
Gostje so se zbrali v prekrasnem antično obarvanem ambientu, kjer so bili deležni pogostitve s šampanjcem. ▸ A vendégek egy csodálatos, ókori stílusú környezetben gyűltek össze, ahol pezsgővel kínálták őket.

2. (starodobno) ▸ ómódian
Sliši se antično, a rdeča dejansko straši nasprotnike, hkrati pa vzpodbuja samozaupanje. ▸ Kicsit ómódian hangzik, de a vörös szín az ellenségnek ijesztő, egyben pedig növeli az önbizalmat.

antiguo star(odaven), starinski, antičen; staromoden; prileten

la edad antigua antika, stari vek
de antiguo od nekdaj
de muy antiguo že zelo dolgo
en lo antiguo pred davnim časom, nekdaj
antiguo m starejši slušatelj (učenec)
antiguos pl starodavniki, stari pisci

antikvitéta antigüedad f

antikvitete pl antigüedades f pl
zbiratelj antikvitet coleccionista m de antigüedades

Antillas ženski spol množina Antilje

Antillas Mayores Velike Antilje
Antillas Minores Male A.
Mar de las Antillas Karibsko morje

antipathie [-pati] féminin notranji odpor ali mržnja, zoprnost, nenaklonjenost, neljubost, antipatija

j'ai de l'antipathie pour ce genre de personnes čutim antipatijo do te vrste ljudi

antipatíja antipathie ženski spol , aversion ženski spol (pour, contre), dégoût

čutiti, imeti antipatijo do koga avoir de l'antipathie (ali de l'aversion) pour quelqu'un
vzbujati antipatijo inspirer de l'antipathie
antipatija značajev antipathie de caractères

antipode [-pɔd] masculin

1. kraj, ki je diametralno nasproten drugemu kraju na zemlji

2. nasprotje

aux antipodes (figuré) daleč stran, zelo daleč
à l'antipode, aux antipodes de v nasprotju z

antīquitās -ātis, f (antīquus)

I.

1. prejšnji čas, stari čas, stara doba, stari vek, starodavnost, davnina: L. idr., antiquitatis monumenta Ci., fabulae ab ultima antiquitate repetitae Ci.

2. met.
a) starodavnost = starodavni dogodki, zgodovina starodavnosti: memoriam antiquitatis colligere Ci., non abhorrens a studio antiquitatis Ci., aliquid de antiquitate ab eo requirit N., antiquitatis amator N., nimius antiquitatis admirator Q., Germanicus Aegyptum proficiscitur cognoscendae antiquitatis T.; pogosto pl. antiquitates starine, starožitnosti = stare (starodavne) bajke ali uredbe, starodavni spomeniki, stara zgodovina, zgodovina starodavnosti (poseb. kot naslov knjig): antiquitates Graecorum T., Varro humanarum antiquitatum libro Plin.
b) konkr. starodavniki: Cn. Pompeius non modo eorum hominum, qui nunc sunt, gloriam, sed etiam antiquitatis memoriam virtute superavit Ci. dejanja starodavnih junakov.
c) stara navada (šega): sermonis Ci., spectaculorum T.; grajalno: Augustus quaedam ex horrida antiquitate ad praesentem usum flexit T.; poseb. dobra stara navada, stara poštenost (pravičnost, nravstvena čistost): qui documentum fuit virtutis, antiquitatis, prudentiae Ci., divina gravitas plena antiquitatis Ci., duobus his gravissimae antiquitatis viris sic probatus fuit Ci., cum... (Agrippinam) unicum antiquitatis specimen appellarent T.
č) = vetustas (visoka) starost: religionis Ci., generis Ci., N., T., eorum sacrorum eadem est antiquitas, quae ipsius urbis Ci. —

II. posebna obzirnost, ljubezen: tantum antiquitatis curaeque maioribus pro Italica gente fuit S. ap. Serv.

antitalent samostalnik
(kdor nima talenta) ▸ antitalentum
Rad poslušam glasbo, za ples pa sem antitalent. ▸ Szeretem hallgatni a zenét, de a táncban antitalentum vagyok.
Lahko rečem, da sem bil tekaški antitalent, ampak bolj zaradi pomanjkanja volje kot sposobnosti. ▸ Mondhatom, hogy antitalentum voltam a futásban, de ez inkább az akarat, mintsem a képesség hiányából adódott.

antorcha ženski spol bakla, plamenica

danza de las antorchas ples z baklami

antro moški spol votlina, duplina, jama, brezno

antro de corrupción brlog pregrehe

antuvión moški spol nenaden udarec; nepričakovan dogodek; hudournik

de antuvión nenadno, nepričakovano

ānulus, redko annulus, -ī, m (demin. ānus, annus)

1. krožec, obroček, (pečatni) prstan, pečatnik: Varr., H. idr., de digito anulum detrahere Ter., anulum sibi ali alicui detrahere Ci. idr., hominibus honestis de digitis anulos auferre Ci., anulum induere Ci., in... cera centum sigilla imprimere hoc anulo Ci., anulo obsignare tabulas ali litteras Pl., Cu. idr., tabulis testamenti anulum imprimere Sen. ph., vilissima utensilium anulo clausa T. zapečateno, gemmati (z vrezanimi kamni) anuli L. (moški nakit pri Sabincih), exonerare anulis digitos Sen. ph. Za republike je bil zlat prstan znak viteštva: an. equestris H., anulo aureo aliquem in contione donare Ci. ali honorare aliquem anulis T. = koga povzdigniti med viteze, quem (Icelum) anulis donatum equestri nomine Marcianum vocitabant T.; scriba tuus anulo aureo suo, quem ex his rebus invenit Ci. s svojim viteštvom, ius anulorum Suet. = viteštvo. Izročitev pečatnika kot znamenje prenosa pravic: anulum de digito suum tibi tradidit Ci., Alexander moriens anulum suum dederat Perdiccae N.

2. razne obročkaste reči:
a) an. velaris Plin. zavesni krožec (obroček).
b) (verižni) sklep: Plin., Mart.
c) garrulus an. (kolekt.) Mart. zvenčeči obročki na igralnem obroču (trochus; gl. to geslo).
č) lasni krožec, koder: comarum anulus Mart., in anulos suos recidere Sen. ph.
d) zaokrožena vitica: vitis anuli, quos ἕλικας vocant Cael.
e) krožec iz vejevja: virgei anuli Plin. krožci iz mirtovega dračja.
f) krožec iz (ene) niti: Amm.
g) obroček (= okrogli okras) na svitku dorskega stebra: Vitr.
h) mrda, krog zadnjične odprtine, zadnjica (prim. ānus): Ca.

anunciación ženski spol oznanilo

anunciación (de Nuestra Señora) Marijino oznanjenje

anxieux, euse [ɑ̃ksjö, z] adjectif boječ, notranje nemiren; željan, nestrpen

attente féminin anxieuse nemirno pričakovanje
il est anxieux de réussir ves nestrpen je, da bi uspel

anxius 3, adv. -ē (angere)

1. tesnoben, nemiren zaradi česa, plašen, vznemirjen, v skrbeh, zaskrbljen, zlovoljen: rex Cu., morosi et anxii senes Ci., in pace anxii T., anxio animo esse Ci., a. mentes H., a. mens Suet., Amm., a. iudicium T. tesnobna previdnost v sodbi, anxium habere aliquem Auct. b. Afr., T., Plin. iun. koga plašiti, vznemirjati, anxie (= moleste) ferre aliquid S., trepide anxieque certare Suet., anxie prosequi Iust., anxie loqui Gell.; z abl. loci ali z loc.: anxius animo S., T., anxius animi S. fr.; z abl. instrumenti ali causae: irā et metu S., inopiā, gloriā eius, desiderio filii L., curis L., O., dolore simul ac pudore, sollicitudine, tantis malis Cu., venturis Lucan., amoribus Sen. ph.; pesn. in poklas. (po gr. περίφοβός τινος) z gen. (zaradi česa, zakaj): anxia furti O., anxius futuri Sen. ph., nepotum securitatis Plin., potentiae, sui T.; z acc.: suam iam vicem (za svojo osebo, zase) magis anxii quam eius, cui... L.; s praep.: anxii erga (zaradi, glede na) Seianum T., a. de instantibus curis, de periculo Cu., de fama ingenii Q., pro mundi regno O., pro eius salute Plin. iun., circa verba et compositionem Sen. ph., anxia classis ad ducis eventum Lucan.; z ne: ne qua seditio aut bellum oriretur, anxius erat S.; z ne non: Val. Max.; z odvisnim vprašanjem: S., quonam modo urbem ingrederetur,... anxio T.

2. met. tesneč, moreč, mučen: aegritudines Ci., curae L., timor V., amicitia T.; subst. neutr. pl.: pauca quaedam scrupulosa et anxia Gell.

A.O. abbréviation Allemagne de l'Ouest

A.P. abbréviation administration publique; agence de placement; agence de presse; agence de publicité; agence postale; allocations prénatales; année passée; Associations de Presse; avis de paiement