Franja

deinde, adv.

1. (redko) krajevno = od tod, od tam, od ondod, nadalje: via … interest perangusta … ; deinde paulo latior patescit campus L., laeva pars ad pectus est nuda, celera d. velantur Cu., iuxta Hermunduros Narisci ac d. Marcomani et Quadi agunt T.

2. (o krajevnem zaporedju) potem, zatem, nato: haec quidem duo binis pedibus incisim; d. membratim Ci. Pogosto primum (primo, primus) … deinde, primum … tum … deinde … postremo ipd. Ci. idr.; adv. ponavljan: primum qua re civis optimi bona venierint, deinde qua re hominis eius bona venierint, deinde qua re post eam diem venierint, deinde cur tantulo venierint Ci. prvič, drugič, tretjič, četrtič.

3. časovno = potem, zatem, nato: initio proditor fuit, deinde perfuga Ci., Cimbrum Gabinium statim ad me … vocavi; deinde item arcessitus est L. Statilius et post eum C. Cethegus, tardissime autem Lentulus venit Ci., complures ex iis occīderunt, deinde … se in castra receperunt C., deinde … Romā legati Carthaginem venerunt N., victus ex proelio profugit in provinciam ac d. Romam contendit S., incipe, Damoeta; tu d. sequere, Menalca V., primum — deinde C., Suet., primo — deinde N., S., Cu., T.; pogosto v zvezi s časovnimi vezniki in adv.: deinde cum Ci., deinde ubi S., L., deinde postquam L., tum deinde L., Sen. ph., deinde tum Varr., Q., deinde postea Ci., N., Cels., deinde post N., Vell., Gell., mox deinde Tib., deinde tunc, tunc deinde Sen. ph., post deinde Ter., Sen. ph., postea deinde Cels., Lact., posthaec deinde Lact., deinde ad extremum Ci.

Opomba: Pri klas. pesnikih de͡inde (po sinicezi) dvozložno, npr.: in Mamurrarum lassi de͡inde urbe manemus H.

Dēiotarus -ī, m (Δηϊόταρος) Deiotar,

1. galatski tetrarh, po Pompeju kralj v Mali Armeniji, prijatelj Rimljanov, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik. Ko je bil l. 45 obtožen, da je Cezarju stregel po življenju, ga je Cicero (ne vemo, s kakšnim uspehom) zagovarjal: Ci., C., Auct. b. Afr., Lucan., T.

2. njegov istoimenski sin: Ci. — Od tod adj. Dēiotariānus 3 deiotarski: oratio Serv. za Deiotara.

dejánje act, action; deed; doing; gledališče act

dobro dejánje a good deed
pogumno dejánje act of bravery
sovražno dejánje act of hostility
veliko, junaško dejánje exploit, achivement, feat
enotnost dejánja unity of action
dejánje se dogaja v... the action takes place in...
po dejánjih, ne po besedah cenimo človeka actions speak louder than words
uskladiti svoja dejánja s svojimi besedami to suit the action to the word, to translate one's words into action
zasačiti pri dejánju to catch in the act
zasačen pri dejánju caught red-handed, caught in the very act

deklica samostalnik
1. (otrok) ▸ kislány, leány, lány
2. lahko izraža pozitiven odnos (mlada ženska ali dekle) ▸ kislány, leány, lány
Potem je s starši še dolgo in srečno živel in se tudi poročil z revno deklico iz vasi. ▸ Ezután sokáig boldogan élt a szüleivel és házasságot kötött egy falubeli szegény lánnyal.

dekúbitus (-a) m med. (preležanina) decubito:
dekubitus spredaj, na hrbtu, s strani decubito prono, supino, laterale

dēlābor -lābī -lāpsus sum

1. z višine (z)drčati (zleteti, šiniti, švigniti, [švigati]), spustiti (spuščati) se, pasti (padati), zdrkniti iz (s) česa: superas delapsa per auras Pallas adest O., fixam refert delapsa (columba) sagittam V., aquilla leniter delapsa Suet. Izhodišče v abl.: d. caelo V., L. ali Olympo O., curru V., gradibus nitidis O., vitta fronte delapsa Sil., d. equo T., Iust.; s praep.: d. de caelo L., O., signum de caelo delapsum V., O., de manibus delapsa arma Ci., aetheriis delapsus Somnus ab astris V., d. ab aethere O., ab excelsā praeceps delapsa fenestrā Tib., d. ex equo L., e caelo Lact.; z dat.: serta capiti delapsa V., delapsa corona capiti Sil.; z adv.: saxa fortuito superne delapsa sunt Suet. Smer: d. Lemnon Val. Fl., in flumen Ci., in terram Lucr., O., in alam (v pazduho) Cels., stercus eo delapsum Cels.; occ. (o rekah) dol, iz (s) česa teči, steči: flumen … delabens Etruscum in mare H., Nilus lato delapsus in alveo O., Garumna ex Pyrenaeo monte delapsus, flumina ab Alpibus delapsa, duo flumina diversis fontibus et aliunde delapsa Mel.

2. pren.
a) iziti (nastati) iz česa: illa sunt ab his delapsa plura genera (vocum) Ci.
b) zaiti (zahajati) v kaj, zabresti v kaj, zabloditi v kaj: in hoc scurrile vitium, in turpitudinem, in eas difficultates, ut … Ci., cum id assequi non potuissent, istuc potissimum sunt delapsi Ci., in idem genus morbi d. Ci. ep. za isto boleznijo zboleti, d. ad aequitatem Ci. ep. nagibati se k … , eo magis delabor ad Clodiam Ci. ep. se nagibljem h Klodiji (= k nakupu njenega vrta), in syllogismum d. Q., specie religionis in ambitionem d. T. pod pretvezo bogočastja v častihlepne naklepe zabloditi, ad inopiam, ad impatientiam d. T.; poseb. v govoru ali pismu zaiti, zastraniti: a sapientium familiaritatibus ad vulgares amicitias oratio nostra delabitur Ci., ad praecipiendi rationem delapsa est oratio mea Ci., in istum sermonem d. Ci., scribere saepe aliud cupiens delabor eodem O.; pesn.: medios delapsus in (med) hostes V.

delante spredaj; pred; naprej; (po)prej; nasproti

enviar delante naprej poslati
estar delante biti navzoč
pasar delante spredaj iti
tener delante imeti pred očmi
de delante izpred
quitar de delante s poti spraviti
¡quítate de delante! poberi se!
nos queda mucho tiempo por delante imamo še mnogo časa (dotlej)
¡las damas por delante! dame imajo prednost!
delante de mí, delante mío pred menoj; vpričo mene, v moji navzočnosti
delante de testigos pred pričami

délasser [-lase] verbe transitif pregnati utrujenost, osvežiti, okrepiti, poživiti; razvedriti

se délasser odpočiti si (s kakim razvedrilom), razvedriti se
la lecture délasse branje razvedri

dela|ti [é] (-m) narediti

1. (opravljati delo) arbeiten (kot als; pri bei, v in; na akord im Akkord, po malem auf Sparflamme, s polovičnim delovnim časom halbtags, za denar für Geld/gegen Geld; na romanu an einem Roman), -arbeiten (brez predaha/premora durcharbeiten, na črno schwarzarbeiten/pfuschen, naprej weiterarbeiten/fortarbeiten, s skrajšanim delovnim časom zaradi pomanjkanja dela kurzarbeiten)
figurativno delati za boljšo prihodnost/proti režimu/na rešitvi problema arbeiten für eine bessere Zukunft/gegen das Regime/an der Lösung eines Problems
medicina poslati delat gesundschreiben

2. (biti zaposlen) v gledališču: beim Theater sein; na ladji: zur See fahren
dela v izmenah Schichten fahren

3. (izdelovati) pohištvo, čevlje, pesmi …: machen
delati maslo Butter machen, buttern
(opravljati) machen (izpit/maturo ein Examen/das Abitur, domače naloge Hausaufgaben, nadure Überstunden); (narejati) machen (dolgove Schulden, hrup Lärm, velik vtis großen Eindruck, veliko hrupa viel Lärm/Geräusch)
delati težave komu (jemandem) Schwierigkeiten machen, [schwerfallen] schwer fallen
ne delati težav komu (jemandem) keine Schwierigkeiten machen, [leichtfallen] leicht fallen
delati težave/skrbi Kummer machen/zu schaffen machen/Mühe machen
delati si X sich X machen (iluzije Illusionen, skrbi Sorgen)
|
zdržema delati durchmachen (čez poldne mittags/die Mittagspause, do polnoči bis Mitternacht, čez vikend das Wochenende)

4. (početi) machen; tun
Kaj delaš? (počneš) Was machst du?/Was tust du?

5. s stroji ipd.: handhaben (Maschinen handhaben), hantieren mit

6. v frazah s samostalniki, pridevniki glej pod samostalnikom, pridevnikom
delati cirkus Faxen machen, zaradi česa: viel Aufhebens machen
delati čudeže Wunder tun/wirken
delati družbo (jemandem) Gesellschaft leisten
delati gube blago: Falten schlagen
delati hrup Lärm verursachen, figurativno Wirbel machen
delati korekture Korrektur lesen
delati kot natakar kellnern
delati kot pripravnik volontieren
delati kot taksist Taxi fahren
delati mehurje Blasen ziehen
delati nitke Fäden ziehen
delati preglavice Kopfzerbrechen bereiten/machen, Scherereien machen
delati propagando za (etwas) propagieren, die Trommel rühren für
delati prve korake die ersten Gehversuche machen
delati razsevke medicina absiedeln, streuen
delati ročna dela handarbeiten, Handarbeiten machen
delati seznam auflisten
delati težave [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen, medicina Beschwerden verursachen
slabo/nemarno delati schlampen, schludern
delati (si) zaloge hamstern
delati z lopato schaufeln
figurativno delati kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
delati račun brez krčmarja die Rechnung ohne den Wirt machen

délati (-am)

A) imperf.

1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione

3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito

4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna

5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti

7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco

B) délati se (-am se) imperf. refl.

1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro

2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam

dēlectātiō -ōnis, f (dēlectāre)

I. razveseljevanje, zabava, naslajanje, uživanje, užitek: Ter., Vitr., Q., iucunditas delectatioque Ci., lectio sine ulla delectatione Ci. pusto, non illum devocavit amoenitas ad delectationem Ci., magnam delectationem habere (dajati) Ci., qui ab delectatione communi negotiis impedimur Ci., ut … delectatio (sit) voluptas suavitate auditūs animum deleniens Ci., in ipsa occupatione delectationes alias multas habere Ci., delectationem ex fabulis quaerere Cels. s pripovedkami skušati zabavati; s subjektnim gen.: d. animi Ci.; z objektnim gen.: d. conviviorum, sermonis Ci., videndi et audiendi delectatione duci Ci. zanimati se za …

— II. medic. pritisk česa na kaj: frequens ventris egerendi d., ventris delectationes Cels., d. urinae reddendae Cels. pritisk v mehurju.

délecter [-Iɛkte] verbe transitif nuditi naslado, užitek (quelqu'un komu)

se délecter naslajati se, uživati (de quelque chose kaj, à quelque chose ob, v čem)
je me délecte à écouter cette musique uživam v poslušanju te glasbe
il nous délecte de ses histoires humouristiques zabava nas s svojimi humorističnimi zgodbami

delegacija samostalnik
1. (skupina zastopnikov) ▸ delegáció, küldöttségPredsednik je s seboj vzel močno gospodarsko delegacijo, sestavljeno iz predstavnikov 41 slovenskih podjetij. ▸ Az elnök 41 szlovén vállalat képviselőiből álló erős gazdasági delegációt vitt magával.
Na pogajanja je slovenska delegacija potovala razmeroma optimistična. ▸ A szlovén delegáció viszonylag optimistán utazott a tárgyalásokra.

2. (poudarja večje število ljudi) ▸ küldöttség, delegációV dneh, ko je praznovala svoj visoki jubilej, jo je obiskala kar cela delegacija gasilcev. ▸ Azokban a napokban, amikor magas jubileumát ünnepelte, egy egész tűzoltóküldöttség látogatta meg.

3. pravo (o prenosu pravic) ▸ átruházás, delegáció, delegálásPosebnost enotirnega sistema upravljanja je možnost delegacije pristojnosti upravnega odbora na izvršne direktorje. ▸ Az egyszintű irányítási rendszer sajátossága, hogy az igazgatótanács a hatáskörét átruházhatja az ügyvezető igazgatókra.

dēlēgō -āre -āvī -ātum

1. koga (s kakim naročilom) kam (od)poslati: delegatos fautores viderint Pl., Pleminium Clodius Licinius … refert … delegatum in Tullianum L.; pren. koga napotiti kam, odkazati, izročiti, naročiti (naročati), naložiti (nalagati), poveriti (poverjati) komu kaj: delegati, ut plauderent Pl., rem ad senatum, obsidionem in curam collegae, fortunae spes suas L., laborem alteri Caelius ap. Ci. ep., hunc laborem alteri Col., curam alicui Q., natus infans delegatur Graeculae alicui ancillae T., nec ancillis ac nutricibus delegantur (infantes) T., delegato triumviris ministerio T., nulli delegavit officium Suet., d. alicui ordinandas bibliothecas, aliquem occidendum Suet., imagines exscribendas pingendasque Plin. iun.; occ. koga na kak spis opozoriti (opozarjati): studiosus Catonis ad illud volumen delegamus N.

2. pren. komu kaj pripis(ov)ati, kako krivdo zvrniti (zvračati) na koga: haec ipsa, quae nunc ad me delegare vis Ci., d. crimen optimis nominibus Ci., causam peccati mortuis Hirt., adversa casibus incertis belli et fortunae L., servati consulis decus Coelius ad servum … delegat L., ut omne rei bene aut secus gestae in Etruria decus dedecusque ad L. Volumnium sit delegatum L., scelera ipsa aliis d. T.

3. posl. ukazati (veleti) komu, da naj plača dolg, nakazati komu denar: Quinto delegato Ci. ep., si mihi adulteram, cui numerem, delegaverit, solvam Sen. ph., debitores nobis deos delegat Sen. ph., delegato tibi Epicurum Sen. ph., d. debitorem, nomen paterni debitoris Dig.; d. pecuniam Ca.

dēleō -ēre -ēvī -ētum

1. (iz)brisati, (kaj pisanega) nevidno narediti: nomen Scipionis, digito legata Ci. ep., versūs H., scribit damnatque tabellas: et notat et delet O., creditum est stilum non minus agere, cum delet Q., in quibus (ceris) facillima est ratio delendi Q., d. stigmata in facie Plin., tabulas Iuv., scripta sua spongia linguave Suet.

2. pren.
a) z abstr. obj. izbrisa(va)ti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati): memoriam rei, veritatem, iura Ci., ut mihi … omnis improbitas … exstinguenda atque delenda sit Ci., delenda est vobis illa macula bello superiore concepta Ci., d. omnes leges una rogatione Ci., suscipionem ex animo Ci., turpitudinem fugae virtute C., una rogatione bellum N. povsem končati.
b) s konkr. obj. razdejati, pokončati, uničiti (uničevati), zatreti (zatirati): aedificia, oppida, urbīs, monumentum Scipionis, templum Iovis, alicuius epistulas Ci., Karthagine deletā Ci., nisi cum deleta est (Carthago) N., Numantiā deletā S., d. urbes L., urbem Cu.
c) z osebnim obj. iztrebiti, uničiti, pokonč(ev)ati, ugonobiti (ugonabljati), poraziti, zatreti: omnes ex animo mulieres Ter., animantem, hominem, Curionem, senatum, totum senatum de re publica, hostium copias Ci., quos vi manu, copiis delere non potuerunt Ci., homines iam morte deletos reponere in deos Ci. ki jih je že smrt pomorila (pobrala), d. exercitum, deletis paene hostibus, deletis omnibus copiis C., barbaros apud Plataeas esse deletos N., ibi Volscum nomen prope deletum est L., deleri potuit exercitus Cu., d. cohortes T., milite deleto Sil.

dēlībērō -āre -āvī -ātum (pravzaprav *dēlībrō, odtehtati, iz dē in lībra)

1. (pre)tehtati, premisliti (premišljati), razmisliti (razmišljati), preudariti (preudarjati), posvetovati se: ego amplius deliberandum censeo Ter., consilium fidele deliberanti dare Ci. še preudarjajočemu = neodločnemu, diem ad deliberandum sumere C. ali noctem ad deliberandum postulare Ci., deliberandi sibi spatium relinquere ali postulare Iust. čas (rok) za premišljanje, quinque dierum spatium ad deliberandum sumere L., deliberando tempus terere L., deliberare, non haesitare Q.; cum adversario quasi d., cum ea parte animi d. Ci.; d. de bello, de maxima re, bis de eadem re Ci., de summa rerum C., de Corintho cum imperatore Romano L., cum … ibi de rebus deliberaretur N., d. tecum coram potius quam per litteras de salute nostra Ci. ep.; ita Sardinianos inter Zmyrnaeosque deliberatum T.; trans.: delibera hoc, dum ego redeo Ter., ea deliberanda non sunt Ci., re deliberata C., omnia cum amico delibera Sen. ph.; z odvisnim vprašanjem: deliberet, velitne an non Ter., utri potissimum consulendum sit, deliberetur Ci., utrum honestum an turpe sit, deliberari solet Ci., deliberatur de Avarico, incendi placeret an defendi C., deliberaturi, quid potissimum peterent Cu., deliberas mecum, quemadmodum pecunia … salva sit Plin. iun.; deliberari potest z odvisnim vprašanjem = dvomljivo utegne biti: ex eo deliberari poterit, ducenda necne alvus sit Cels.; deliberari non (neque) potest z odvisnim vprašanjem = (in) ne more biti dvoma: M. Aemilius, qui peior an ignavior sit, deliberari non potest S. fr. čigar nesposobnost je brez dvoma večja kakor njegova zloba, neque enim, maneatis an abeatis hinc, deliberari potest L.; podobno nemo deliberat z ACI: eos merito torqueri, qui deum nesciunt, nisi profanus nemo deliberat Min. nihče … ne dvomi, da … ; non (nec) ultra del. s quo minus (= quin): nec ultra deliberatum, quo minus non quidem extrema decernerent … , sed … T. niso se dalje pomišljali storiti tudi najskrajnejši sklep, a …

2. (po daljšem preudarjanju) odločiti se, skleniti, ukreniti: deliberatā morte ferocior H.; večinoma z inf.: iste certe statuerat atque deliberaverat non adesse Ci., mihi deliberatum et constitutum est ita gerere consulatum … Ci., certum est deliberatumque, … omnia … audacter libereque dicere Ci., sic habuisti statutum cum animo ac deliberatum omnes iudices reicere Ci.; redkeje z ACI: statui mecum ac deliberavi esse magnam materiam Plin. iun., deliberatum est id quoque lenius vindicari Amm. Od tod adj. pt. pf. dēlīberātus 3 določen, odločen (-ena -eno), odrejen: non illi quidquam deliberatius fuit quam me evertere Ci. ep., instructius deliberatiusque fore arbitramur Gell.

3. occ. za svet vpraš(ev)ati koga, poseb. kako preročišče: delecti Delphos deliberatum missi sunt, qui consulerent Apollinem, quo … duce uterentur N., deliberantibus Pythia respondit N., deliberanti consilium dare Aug.

dēlībō -āre -āvī -ātum, prvotno = pri darovanju vina nekoliko te tekočine iz čaše „izliti“, od tod pren.

1. kaj malega posne(ma)ti s česa, odvze(ma)ti, odlomiti, odtrgati, pokusiti (pokušati): sol umoris parvam delibet ab aequore partem Lucr., ne delibent aliquid membrorum Varr. ne odrgnejo, poškodujejo, d. truncum Col., paululum carnis Petr. pokusiti, užiti, eius osculum delibatum digitis Suet. božana; pesn.: d. oscula V., Ph. le površno se ustec dotakniti, rahlo poljubiti; pren.: ut omnis undique flosculos carpam atque delibem Ci., philosophiae doctrinas satius est numquam attigisse quam leviter et primoribus, ut dicitur, labiis delibasse Fr.

2. posne(ma)ti, povze(ma)ti, zaje(ma)ti, okusiti (okušati), uži(va)ti: ex universa mente divina delibatos animos habemus Ci., d. novum honorem L., honores Plin. iun., suas artes agendo O. površno ukvarjati se s … , omnia narratione Q. vsega se dotakniti.

3. z odvzemanjem zmanjš(ev)ati, prikrajšati, okrniti, kratiti, raniti, žaliti, (o)skruniti: aliquid de gloria sua, aliquid de honestate Ci., nec de laude ieiuni hominis quicquam Ci., nullā voce delibans insitam virtutem Corn., d. castitatem virginis Val. Max., pudicitiam Suet., aliquid de virginitatis integritate Fl.

dēlibuō -ere -uī -ūtum s kako mastno tekočino namočiti (namakati), namazati: Tert.; večinoma pt. pf. dēlibūtus 3 namočen, namazan: schoeno delibutae Pl., sanie delibutae Pac. fr., delibutus capillus Ci. maziljeni, medicamentis propter dolorem artuum delibutus Ci. zaradi protina namazan, propter valetudinem … plurimis medicamentis delibutus Q., res … rubricā delibuta Corn., atro delibutus Hercules Nessi cruore H., delibutus unguentis Ph., Sen. rh., humano sanguine delibuti Sen. rh., tergore delibuto Col.; z grškim acc.: luxuria dēlībūta (!) comas Prud.; pren.: delibutus gaudio Ter. od veselja pijan, delibuto senio luxu Plin. ko so v starosti še enkrat razkošno živeli.

délicatesse [-tɛs] féminin okusnost, slastnost; eleganca, lepota, finesa; tankovestnost, obzirnost, takt, ljubeznivost; kočljivost, težavnost; izbirčnost; rahločutnost; pluriel delikatese, poslastice

délicatesse de conscience tankovestnost
être en délicatesse avec quelqu'un grdo se gledati s kom

délicieux, euse [-sjö, z] adjectif slasten; izvrsten, nad vse prijeten, čudovit

mets masculin délicieux slastna jed
sensation féminin délicieuse zelo prijeten občutek
(ironično)

il est délicieux avec ses projets on je (res) posrečen s svojimi načrti