Franja

pāstitō -āre (frequ. glag. pāscere) pasti se, žreti: nunc feras dico, quae in silvestribus locis pastitant (po nekaterih izdaja pascitant), cicures, quae in cultis Varr.; prim. tudi pāscitō.

pasto moški spol paša, pašnik; krma, hrana

pasto seco suha krma
pasto verde zelena krma
vino de pasto namizno vino
a pasto v obilju
a todo pasto po volji, poljubno; izključno
el edificio quedó pasto de las llamas zgradba je popolnoma pogorela

pastorka samostalnik
1. (hči partnerja) ▸ mostohalány
To jesen si bom vzel prosto, da bom veliko časa preživel z ženo, pastorko in hčerko. ▸ Az őszre szabaddá teszem magamat, hogy sok időt tölthessek a feleségemmel, valamint a mostohalányommal és a vér szerinti lányommal.

2. (kar je zapostavljeno) ▸ mostohagyermek, mostoha
Zanimanje za etiko, še nedavno pastorko filozofije, danes v svetu silovito narašča. ▸ A nemrégiben még a filozófia mostohagyermekeként számon tartott erkölcstan iránt manapság egyre nagyobb az érdeklődés a világban.
Kultura je pogosto pastorka v političnih preigravanjih, nekakšna sirota, ki ji še tisto malo, kar ima, poskušajo pobrati. ▸ A kultúrának gyakran csak a mostohagyermek szerepe jut a politikai játékokban, egyfajta árváé, akitől még azt a kicsit is el akarják venni, amije van.

3. religija (duhovnica) ▸ lelkipásztor
Mlada Anna je po izobrazbi protestantska teologinja, službo dobi kot pastorka v ženskem zaporu. ▸ A fiatal Anna képzettsége szerint református teológus, egy női börtön lelkipásztoraként helyezkedik el.

pat² [pæt]

1. prehodni glagol
trepljati; tleskati, tleskniti; trkati

2. neprehodni glagol
ploskati, trkati (on na)

to pat on the back pohvaliti, potrepljati po hrbtu

pata ženski spol taca, šapa, parkelj; domače noga

pata galana šepava noga
estirar la pata (vulg) iztegniti se, krepniti
estamos pata (sva) smo bot
meter la pata (fig) kozla ustreliti, blamirati se
tener mala pata smolo imeti, nesrečnik biti
a pata peš; Am bos
a la pata (la) llana preprosto
a cuatro patas po vseh štirih
patas arriba obrnjeno, narobe
estar patas arriba biti docela mrtev
el patas (Am) vrag, hudič

patagus -ī, m (gr. πάταγος) pátag, neka bolezen, morda tvor na ustih: taceo illud Plautinum cum ait: me cum† (po nekaterih izdajah me[di]cum) habet patagus morbus aes Pl. ap. Macr.

patata f

1. bot. krompir (Solanum tuberosum)
patata americana, dolce ameriška batata (Ipomoea batatas)

2. krompir (gomolj):
patate lesse, arrosto, fritte kulin. kuhan, pečen, cvrt krompir
naso a patata pren. pog. krompirjast nos
patata bollente pren. vroča, žgoča tema
passare la patata bollente pošiljati koga v žerjavico po kostanj
sacco di patate pren. neroda, neokusno oblečena oseba
spirito di patata pren. neokusna šala

3. pren. pog. žulj na nogi

pater -tris, m (indoev. *pətēr, gl. lat. papa; prim. skr. pitár- (nom. pitá-) = gr. πατήρ = got. fadar = stvnem. fater = nem. Vater, osk. patír = pater, umbr. patre = patrī; prim. še lat. patruus = gr. πάτριος = skr. pítr̥vya- stric, stvnem. fetiro, fatirro, fatureo stric; prim. tudi lat. Iuppiter iz *di̯eu pətēr, skr. dyā́uṣpitá, umbr. Iupater)

1. oče: Pl., Ter., L. idr., exheredare pater filium cogitabat Ci.; o živalih: O., Col., Petr. idr., est in equis patrum virtus H.; pren. začetnik, stvarnik: Lucr., Oceanus p. rerum V. (po Talesovem mnenju je voda počelo vseh stvari), cenae H. gostitelj; kot častno ime: pater patriae Ci. idr. oče (= tako rekoč drugi ustanovitelj) domovine.

2. metaf.
a) = krušni oče, očim, rednik, hranitelj: Ter. (Adelph. 452).
b) = tast: T. (Ann. 1, 59).

3. pesn. meton.
a) očetovska ljubezen: Cl., rex patrem vicit O.
b) očetova podobnost (podoba), podobnost z očetom: Cl.

4. pl. patres = roditelji, starši, predniki: coissent, sed vetuere patres O.; fortia facta patrum V., aetas patrum nostrorum Ci., patrum nostrorum memoriā C., Ci.

5. oče kot častni naslov: Kom. idr., PATER subscribitur statuis H., p. Aeneas V., non nosti, quid p. Chrysippus dicat H.; pogosto o bogovih: Naev., Enn., H. idr., Lenaeus p. V. = Bacchus, Gradivus p. V. = Mars, Lemnius p. V. = Vulcanus, Tiberinus p. L. bog Tibere, Tiberin, Iuppiter Ci. idr., Diēs-piter Pl., H., L.; od tod pater familiās (familiae) C., Ci. hišni oče, gospodar, v pl. patres familiās Ci., familiae C., familiarum Suet.; pater senatūs T. (častni naslov cesarjev); patres Ci., L. starešine (senatorji), starešinstvo (senat), „mestni očetje“, v popolni obliki patres conscripti (tudi sg. pater conscriptus in samo conscriptus; gl. cōnscrībō), pri L., T., Ci., Ci. ep. patres tudi = patricii (v naspr. s plebei, plebes), npr.: patrum numerum explevit (je popolnil senat) … id profuit ad iungendos patribus plebis animos L. (2, 1); pater patratus L. „z(a)vezni oče“, „z(a)vezni svečenik“, načelnik fecialov, ki je sklepal z(a)veze (prim. patrō); pater o nekem starcu: V. (Aen. 5, 521 in 533); pater esuritionum Cat. glavar stradačev (o nekem revežu).

Opomba: Pri pesnikih je končnica -ter v cezuri včasih dolga.

paterno očetovski

casa paterna očetov dom
abuela paterna stara mati po očetovi strani

paternus 3 (pater)

1. očetov, od očeta podedovan: Sen. rh., Sen. ph. idr., paternus maternusque sanguis Ci., p. hospitium C., solium, horti, bona Ci., pulsum regnis paternis cedere V., odium paternum erga Romanos N. od očeta podedovano, pa tudi = sovraštvo do očeta: O., p. avus H., Plin. iun. po očetu, iniuria Ter. očetu storjena (prizadejana); o živalih: paternam formam referre Col.

2. domovinski, domač: terra O., flumen H.

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

patricius 3 (pater; prim. pl. patrēs)

1. k rimskemu krvnemu plemstvu sodeč, plemenit, patricijski: Iuv., Pers., Stat., Vell. idr., pueri Pl., homo Ci. plemenitaš (po krvi), patricij, familia Ci., magistratus, apparatus Ci.

2. subst.
a) patricius -iī m plemenitaš, plemič po krvi, patricij: neminem patricium Manlium Marcum vocari licet Ci., cur non sancitis, ne vicinus patricio sit plebeius? L.; pl. patricii -orum, m plemiči, plemenitaši po krvi, patriciji, krvno plemstvo (razdeljeni so bili na patricii maiorum gentium in patricii minorum gentium): patres ab honore, patricii progenies eorum appelati L., fuerunt patricii minorum gentium Ci., e patriciis exire Ci. prestopiti (po posinovljenju) iz patricijske rodbine v plebejsko.
b) patricia -ae, f plemenitašinja, plemkinja po krvi, patricijka: quid enim in re est aliud, si plebeiam patricius duxerit, si patriciam plebeius? L. — Za časa cesarja Konstantina je bil patricius le še častni naslov.

patrimoine [-mwan] masculin dediščina (po starših); dediščni delež; patrimonij, figuré premoženje

dilapider le patrimoine paternel zapraviti dediščino po očetu

patrimonial dedinski

bienes patrimoniales dedovina po očetu

patrimonij [ó] moški spol (-a …) pravo (dedni delež po očetu) das Patrimonium

Patroclus -ī, m (Πάτροκλος) Pátroklos

1. Menojtijev sin, Ahilov bratranec in prijatelj; pred Trojo ga je ubil Hektor: O., Pr. (z gr. acc. -on) Hyg. — Pesn. soobl. Patricolēs (po gr. soobl. Πατροκλῆς): o Patricoles, ad vos adveniens auxilium et vestras manus peto priusquam oppeto malam pestem mandatam hostili manu Enn. fr., Enn. ap. Ci., Hercules atque Achilles, quorum arma et tela gestata sunt a Patricole et Philocteta Fr. —

2. Perzejev namestnik: L.

3. ime nekega slona kralja Antioha: Plin.

patronímico

(nombre) patronímico rodbinsko ime, narejeno po očetovem imenu (npr. Fernández iz Fernando)

patrōnus -ī, m (pater)

I. patrón = pokrovitelj, zaščitnik, zastopnik, varuh, zavetnik, branilec, branitelj (naspr. cliens).

1. V najstarejši dobi je imel plemenitaš okoli sebe kopico napol svobodnjakov (clientes), ki jih je zastopal pred sodiščem, ker nesvobodni niso veljali za pravno sposobne. To razmerje je bilo trajno in tudi posvečeno po verski plati, ker se je klient udeleževal družinskih daritev (sacra gentilicia): quot enim clientes circa singulos fuistis patronos, tot nunc adversus unum hostem eritis L.

2. V poznejšem času je patronus od ljudi nižjih stanov (poseb. še od mest in pokrajin) svobodno izmed imenitnih rim. mož voljeni zaščitnik (zastopnik, branilec): coloniae Ci., agri Piceni Ci., ii, qui civitates aut nationes devictas bello in fidem receperunt, earum patroni sunt Ci.; tudi gospodar, patron kakega osvobojenca, ker je osvobojeni suženj ostal pod varstvom svojega gospoda: Ci., corrupti in patronos liberti T. —

II. metaf.

1. branilec, zagovornik, zastopnik pred sodiščem, odvetnik (naspr. accusator): Q., iudicis est semper verum sequi, patroni verissimile defendere Ci., p. causae (pravde) Ci. = odvetnik.

2. sploh branilec, zaščitnik, zastopnik: foederum, iustitiae Ci., plebis L., Iust.

patschen ploskati, ploskniti; patschen durch/in čofotati po

patte [pat] féminin šapa, taca, noga; figuré roka; (rakove) klešče; parkelj, krempelj; zavih (pri obleki)

à quatre pattes po vseh štirih
(familier) bas les pattes! roke proč!
patte de fer kavelj
pattes pluriel de mouche čečkarija
pattes de lapin kratki zalizki
patte natatoire (zoologie) plavalna noga
patte de velours žametna tačica; figuré mačja prijaznost
coup masculin de patte (figuré) zlobna kritika
patte d'un artiste originalnost, virtuoznost kakega umetnika
mouton masculin à cinq pattes redka žival; (ironično) izredna oseba
pantalon masculin à pattes d'éléphant hlače z vse širšimi hlačnicami
avoir une patte folle nekoliko šepati
avoir un fil à la patte biti navezan na koga, ki nam je težko breme
(familier) se casser la patte zlomiti si nogo
être entre les pattes de quelqu'un biti v krempljih (oblasti) kake osebe
faire pattes de velours s prilizovanjem skri(va)ti prave namene
graisser la patte à quelqu'un podkupiti koga
mettre la patte sur položiti roko na, brutalno ravnati
montrer patte blanche (familier) priti z besedo na dan, pokazati dogovorjeni znak (da lahko nekam vstopimo)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte s prstom ne moči migniti
retomber sur ses pattes (figuré) (spet) na noge pasti
sortir, se tirer, s'échapper des pattes de quelqu'un osvoboditi se iz oblasti kake osebe
tenir quelqu'un sous sa patte imeti koga v oblasti
tomber sous la patte de quelqu'un priti komu v kremplje
tirer dans les pattes de quelqu'un povzročiti komu nevšečnosti, težave, polena mu metati pod noge