Franja

pritoževáti se pritožití se to complain (komu o, nad čim to someone about something, of something); to appeal against, to lodge an appeal against; to make complaints to someone about something

pismeno pritoževáti se, pritožití se to complain in writing, to file a grievance; (tarnati) to lament
ne morem (ne smem) pritoževáti se, pritožití se (figurativno, godrnjati, nergati) I can't (I mustn't) grumble
nimaš vzroka, da se pritožuješ you've no reason to complain
pritožil se je na pošto zaradi tega he complained of it at the post office

privar oropati, odvzeti, odtegniti; odstaviti; prepovedati; omamiti, opiti; uživati naklonjenost; imeti vpliv (ugled); igrati važno vlogo

privar de la libertad oropati svobode
privar de los sentidos omamiti
la caballerosidad que priva en los españoles viteštvo, ki odlikuje Špance
privarse odtegniti si, pritrgati si, ne si privoščiti, vzdržati se česa, odreči se; postati omamljen ali nezavesten
privarse de un placer odreči se užitku
no privarse de nada vsega si privoščiti, ničemur se ne odreči

priver [prive] verbe transitif odvzeti (quelqu'un de quelque chose komu kaj), odtegniti

se priver de quelque chose prostovoljno se odreči, se odpovedati čemu; odtrgati si
être privé de quelque chose biti brez česa
priver quelqu'un de ses droits civils, de sa liberté odvzeti komu njegove državljanske pravice, njegovo prostost
priver un enfant de dessert odtegniti otroku poobedek
elle a dûse priver pour élever ses enfants pritrgavala si je od ust, da bi vzgojila svoje otroke
elle ne se prive pas de vous dénigrer ona se ne more vzdržati, da vas ne bi črnila

privíd (-a) m

1. allucinazione:
prividi vročičnega bolnika allucinazioni di un malato febbricitante

2. ekst. fantasma, spettro; miraggio, visione; illusione; abbaglio:
privid lahkega zaslužka il miraggio di facili guadagni
ne delati si nobenih prividov non farsi illusioni, non illudersi
jaz ne vidim nič, menda imaš privide io non vedo niente, avrai le traveggole

prīvīgna -ae, f (fem. k prīvīgnus) pastorka: Ci. ep., Iust., Aur. idr.; pesn. metaf.: privignae proles Col. poet. ne samorasle, ampak zaradi gojenja rastoče rastline.

prīvō -āre -āvī -ātum (prīvus) pravzaprav „ločiti (ločevati) kaj od česa“; od tod

1. spraviti (spravljati) koga ob kaj, (od)vzeti (jemati) komu kaj, prikrajš(ev)ati koga za kaj; z abl. separationis: Lucr., Gell. idr., aliquem luce, somno Ci., rem publicam exercitu C., urbes viris nobilissimis Ci., privatus vitā Ci., lumine O., fide privare aliquem Stat. vzeti komu vero (upanje); le predklas. z gen. ali acc.: me privasti tui Afr. ap. Non.; subst. pt. pr. prīvantia -ium, n (= gr. στερητικά) kar zanika, zanikajoče, nikalno: Ci.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), oprostiti (oproščati) koga česa: Lucr. idr., aliquem dolore, exsilio, molestiā Ci., formidine H. — Od tod adj. pt. pf. prīvātus 3

1. posamezniku ali zasebniku pripadajoč, oseben, zaseben, lasten, svoj, privaten (naspr. publicus, communis): privatus illis census erat brevis, commune magnum H., domus, vita Ci., agri, aedificia C., alicuius horti T., res, quae ipsius erant privatae Ci. njegovo zasebno premoženje, publica fortuna vel privata Sen. ph. usoda, ki usmerja (uravnava, vodi) javne in zasebne zadeve, privata calamitas est Ci. zadeva le mene (ne državo), dolor L., suo privato, non publico consilio C., N. na svojo roko, na lastno pest, za svoje (lastne) namene, brez državnega pooblastila, ne v imenu države, ne z državnim pooblastilom; subst. prīvātum -ī, n (le v zvezi s praep.) svoje, lastno: tributum ex privato conferre L. iz svojega; toda: proripere se ex privato L. z doma, in privato
a) doma: L.
b) na svojih tleh: O.; privatum vendere L. v zasebno (upo)rabo.

2. v času republike = brez javne službe, brez poveljstva; kot subst. prīvātus -ī, m neoblastnik, zasebnik: vir privatus Ci. idr., privati homines Ci. posamezne osebe, imperator nunc privatus Pl. brez poveljstva, Miltiades non videbatur esse posse privatus N. brez poveljstva, privatus an cum potestate Ci., privatus an magistratus Q., reges, augures, privati Ci., Scipio privatus Gracchum interfecit, Catilinam nos consules perferemus? Ci., privatus Varr. posamezna oseba, posameznik; v enakem pomenu tudi pl. privati Varr.; v cesarski dobi necesarski, neknežji, podložen, podložnik (naspr. princeps): Plin. iun., privati hominis nomen supra principis attolere T., spectacula Suet. ne prirejene od cesarja.

3. (po gr. ἴδιος) navaden, preprost: privata ac prope socco digna carmina H.

privolítev (-tve) f assenso, consenso; beneplacito, benestare; adesione:
po tihi privolitvi per tacito consenso
prositi za privolitev nadrejenih chiedere il beneplacito dei superiori
mladoletniki ne morejo skleniti zakonske zveze brez privolitve staršev i minorenni non possono contrarre matrimonio senza l'assenso dei genitori

privolíti to consent (to), to assent, to agree (to), to say yes, to give one's assent; to acquiesce (v in)

privolíti v, za kaj to give one's consent to something
ne privolíti to withhold one's consent

privošči|ti [ó] (-m) komu kaj dobrega: (jemandem (etwas)) gönnen, vergönnen
ne privoščiti [mißgönnen] missgönnen
ničesar ne privoščiti figurativno (jemandem) nicht das Salz in der Suppe gönnen
ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega (jemandem) nicht das Weiße im Auge gönnen, nicht das Schwarze unter dem Nagel gönnen
ne privoščiti niti pogleda/besede (jemanden) keines Blickes/Wortes würdigen

privóščiti

privóščiti komu not to envy someone, not to grudge someone, not to deny (ali to stint someone in...); to give readily (ali willingly, gladly); to grant, to allow
ne privóščiti (= zavidati) to envy, to grudge, to begrudge; (komu česa someone something)
privoščim mu to I don't grudge (ali envy) it him, (v slabem pomenu) (= prav mu je) it serves him right
privóščiti komu kaj slabega to wish someone ill
privóščiti si to afford, to treat oneself
tega si ne morem privóščiti I can't afford it
privóščiti si počitnice, dopust (oddih) to treat oneself to a holiday
privóščiti si buteljko šampanjca to treat oneself to a bottle of champagne
ne si privóščiti potrebnega to stint oneself
privóščiti si koga (figurativno) to poke fun at someone, to make fun of someone
niti kruha si ne privošči he is even denying himself bread
tega ne bi nikomur privoščil (figurativno) ZDA it shouldn't happen to a dog

privóščiti (-im)

A) perf.

1. non invidiare, augurare:
iz srca privoščiti augurare di tutto cuore
niti kruha mu ne privošči gli invidia il boccone nella bocca

2. concedere, accordare

B) privóščiti si (-im si) perf. refl.

1. concedersi, permettersi:
tega si ne morem privoščiti questo non posso permettermelo

2. (ponorčevati se iz koga) farsi gioco di qcn., burlarsi di qcn.

privóščiti

privoščiti komu kaj no envidiar a/c a alg
privoščiti si kaj permitirse a/c
ne privošči si najmanjšega razvedrila (él) se abstiene de toda diversión
privoščim mu (Vam) to lo celebro por él (por usted)
ne morem si privoščiti tega razkošja no puedo permitirme tal lujo
to si lahko vsakdo privošči eso está al alcance de todos (ali de cualquiera)

privošči|ti si [ó] (-m)

1. kaj sich (etwas) gönnen, sich (etwas) leisten
privoščiti si hrano, pijačo, potovanja: sich (etwas) genehmigen, hrano: sich munden lassen, sich (etwas) zu Gemüte führen
vse si privoščiti sich nichts abgehen lassen

2. materialno:
ne moči si privoščiti sich (etwas) nicht leisten können
ne moči si dosti privoščiti keine großen Sprünge machen können
tega si X ne more privoščiti es ist nicht erschwinglich für X, es ist für X unerschwinglich

3. (dovoljevati si) sich erlauben
preveč si privoščiti sich [zuviel] zu viel herausnehmen, es zu bunt treiben
privoščiti si eskapade sich Extratouren leisten

prizadejáti prizadéti to affect; to inflict; to cause

prizadejáti, prizadéti koga, njegova čustva to hurt someone's feelings
prizadejáti, prizadéti težke izgube to inflict heavy losses (komu on someone, upon someone)
prizadejáti, prizadéti proizvodnjo to affect output
zelo jo bo prizadelo it will be a blow to her
čutim se prizadetega I feel aggrieved (v tej stvari in this matter)
bog ne prizadeni! God forbid!; by no means!

prizadéti, prizadejáti frapper, toucher, affecter ; (škodo) causer, provoquer, occasionner, faire

bog ne prizadeni! à Dieu ne plaise!, Dieu m'en garde!

prizadévati

prizadevati si ali se za se donner de la peine (ali du mal) pour, s'efforcer de, s'appliquer à, tâcher de, chercher à, s'employer à
skrbi komu prizadevati causer (ali donner) des soucis à quelqu'un, inquiéter quelqu'un, préoccuper quelqu'un
veliko, zelo si prizadevati za mettre toute son application (ali son zèle) à
na vse načine si prizadevati se donner bien de la peine (ali bien du mal, toutes les peines du monde), ne pas plaindre sa peine, familiarno se donner beaucoup de tintouin
kvišku si prizadevati (figurativno) aspirer (ali chercher) à arriver (ali à monter), avoir de l'ambition

prizanašanj|e srednji spol (-a …) die Verschonung, Schonung
brez prizanašanja schonungslos
ne poznati prizanašanja keine Nachsicht kennen

prizna|ti¹ (-m) priznavati državo, izpit, očetovstvo: anerkennen; komu pravico: zuerkennen, zubilligen, einräumen, gewähren
ne priznati pravic, državljanstva ipd.: aberkennen, pravic: verleugnen

prizna|ti² (-m) priznavati kako dejanje, ravnanje: eingestehen, vero, grehe: bekennen; zločin, greh ipd.: gestehen; pravo gestehen, ein Schuldbekenntnis ablegen, sich schuldig bekennen, na obravnavi: schuldig plädieren, geständig sein
figurativno priznati, da ima kdo prav (jemandem) recht geben
priznati, da ( ni bilo tako ) zugeben
ne priznati, da ( se je kaj zgodilo ) nicht wahrhaben wollen
priznati svoje grehe ein Sündenbekenntnis ablegen, Sünden bekennen
moram priznati, da je … (er) ist zugegebenermaßen
to mu je treba priznati das [muß] muss ihm der Neid lassen

priznáti priznávati (dolg) to acknowledge, to recognize; (krivdo, napako, itd.) to confess, to concede, to own up; (dopuščati) to admit, to make admission; (odobriti) to ratify, arhaično to avouch; (pravico, pravo) to concede a claim, to give someone his (ali her) due; to do justice to

priznáti, priznávati koga za... to own someone for...
ne priznáti, priznávati za svojega, za svoje to disown someone, something
priznal mi je, da... he admitted to me that...
odkrito priznáti, priznávati to admit frankly
priznáti, priznávati otroka to recognize a child as one's own, to admit paternity
priznáti, priznávati za (kot) svoje to acknowledge as one's own
priznaj vendar! own up!
priznam svojo zmoto I admit I was wrong
vse priznáti, priznávati to confess everything, (žargon) to come clean, to own up, to cough it up
priznáti, priznávati zločin to confess to a crime
priznam, da nisem imel prav I acknowledge that I was wrong
priznavajo, da so to vedeli že prej they admit that they knew it before
priznáti, priznávati se za krivega to admit one's guilt
priznáti, priznávati se za premaganega to concede victory
ne hoteti priznáti, priznávati to disclaim, to disavow, to deny
to mu je treba priznáti, priznávati you have to grant him that
treba je, mora se priznáti, priznávati, da... it must be admitted (ali conceded) that...
priznáti, priznávati krivdo, priznáti, priznávati se za krivega to plead guilty
priznam, da bo treba premagati še mnogo težav I admit that we shall have to overcome many difficulties
rade volje priznamo usluge, ki nam jih je izkazal we readily acknowledge the services he has rendered us
priznáti, priznávati svoj poraz to admit defeat