Franja

Zadetki iskanja

  • športna plezalka stalna zveza
    šport (športnica) ▸ sportmászó
    vrhunska športna plezalka ▸ kiváló sportmászó
    tekmovanje športnih plezalk ▸ sportmászóverseny
    Najuspešnejša športna plezalka je bila tudi v tem letu Martina Čufar. ▸ Idén is Martina Čufar volt a legsikeresebb sportmászó.
  • športno prislov
    1. (o telesni aktivnosti) ▸ sportosan
    športno se udejstvovatikontrastivno zanimivo sportol
    športno obarvankontrastivno zanimivo sportos színezetű
    športno razpoloženkontrastivno zanimivo sportos hangulatú
    športno aktivenkontrastivno zanimivo aktívan sportoló
    športno živeti ▸ sportosan él
    Še vedno živim športno, vsak dan ali pretečem pet kilometrov ali igram tenis ali badminton ali grem s prijatelji v fitnes in v hribe. ▸ Még mindig sportosan élek, naponta öt kilométert futok, teniszezem, tollasozom vagy a barátaimmal konditerembe és a hegyekbe járok.
    Svet športa jima ni tuj, saj se oba rada športno udejstvujeta in krepita svojo kondicijo. ▸ A sport világa nem idegen számukra, hiszen mindketten sportolnak és fejlesztik a kondíciójukat.
    Sopomenke: atletsko

    2. (o obliki vozila ali njegovih delov) ▸ sportosan
    športno oblikovan ▸ sportosan kialakított
    športno ukrojen ▸ sportosan szabott
    Udobni in športno oblikovani sedeži so nastavljivi v vse smeri. ▸ A kényelmes és sportosan kialakított üléseket minden irányban állítani lehet.

    3. (o stilu oblačenja) ▸ sportosan
    športno se oblačiti ▸ sportosan öltözködik
    športno oblečen ▸ sportosan öltözött
    Ker je tako dejavna, se rada oblači športno. ▸ Mivel annnyira tevékeny, szeret sportosan öltözni.

    4. (o telesnem videzu) približek prevedkasportos alkatú
    športno oblikovan ▸ sportos testalkatú
    Sama namreč ne maram mini kril, ker sem bolj športno oblikovana, imam bolj razvita stegna.kontrastivno zanimivo Nem kedvelem a miniszoknyákat, mivel sportos testalkatom van, a combjaim izmosak.
    Sopomenke: atletsko

    5. (o obnašanju) ▸ sportszerűen
    športno se obnašati ▸ sportszerűen viselkedik
    športno navijati ▸ sportszerűen szurkol, sportszerűen drukkol
    športno čestitati ▸ sportszerűen gratulál
    športno prenesti poraz ▸ sportszerűen viseli a vereséget
    Gledalci so navijali za obe ekipi – športno in spoštljivo. ▸ A nézők mindkét csapatnak szurkoltak, sportszerűen és tiszteletteljesen.
    V Mercedesovem taboru so športno prenesli poraz in priznali, da je Ferrari povsem zasluženo slavil v Melbournu. ▸ A Mercedes csapata sportszerűen viselte a vereséget, és elismerték, hogy a Ferrari megérdemelte a melbourne-i győzelmet.
  • špránja (-e) f fenditura, fessura, spaccatura, sconnessura; crepa; pertugio:
    opazovati kaj skozi špranje v steni osservare qcs. dal pertugio nella parete
    anat. špranja med glasilkami fessura delle corde vocali
  • štafet|a [é] ženski spol (-e …) šport die Staffel; tek: der Staffellauf
    plavalna štafeta das Staffelschwimmen
    tekač v štafeti der Staffelläufer
    zadnji v štafeti der [Schlußläufer] Schlussläufer
  • štaféta šport relay; relay team

    tekač v štaféti relay runner
  • štaféta (-e) f

    1. šport. staffetta:
    tekmovati v štafeti correre la staffetta
    moška, ženska štafeta staffetta maschile, femminile
    štafeta v plavanju staffetta di nuoto

    2. pog. (štafetna palica) testimone

    3. nekdaj (sel na konju) staffetta:
    poslati sporočilo s štafeto spedire un messaggio per staffetta
  • štànt (štánta) m pog.

    1. trg. (stojnica) bancarella, stand

    2. lov. (čakališče) posta:
    star. biti v štantu pri kom alloggiare presso qcn.
  • štérnica (-e) f etn., igre
    v šternico gledati giocare a rincorrersi
  • šte|ti2 [é] (-jem)

    1. (imeti) zählen (50.000 prebivalcev 50000 Einwohner, 40 let 40 Jahre)

    2.
    šteti za … (imeti za) zählen zu (prijatelja seinen Freunden), halten für (prijatelja seinen Freund); betrachten als, ansehen als (nevarnost za … eine Gefahr für …)

    3.
    šteti za/med … (spadati) zählen/gehören zu (za prijatelja/med prijatelje zu jemandes Freunden)

    4. v čast, v zlo, v kvoto: anrechnen, rechnen
    šteti v čast komu/čemu rühmen an, hoch anrechnen, zur Ehre anrechnen (si sich)
    štejem si v čast, da lahko … ich habe die Ehre, … zu können
    šteti v dobro gutschreiben, zugute halten, si: sich als/zum Verdienst anrechnen
    šteti v zlo komu/čemu kaj ankreiden, anlasten, (zameriti) (jemandem etwas) verdenken
  • šte|ti3 [é] (-je)

    1. (veljati) zählen (X šteje X zählt, X ne šteje X zählt nicht; pri njem šteje samo uspešnost sodelavca bei ihm zählt nur die Leistung des Mitarbeiters)

    2.
    šteti se k gehören zu
    ki se šte v pokojninsko osnovo ruhegehaltfähig
  • štéti compter ; (prebivalstvo) dénombrer, recenser ; (volilne glasove) dénombrer les voix, compter les votes, dépouiller le scrutin

    šteti 20 let avoir vingt ans, compter vingt printemps
    to ne šteje cela ne compte pas, cela n'a pas d'importance (ali de poids)
    šteti med compter (ali ranger, mettre) parmi (ali au nombre de), appartenir à
    njegovi dnevi so šteti ses jours sont comptés
    šteti si v čast tenir à honneur, se faire un honneur, être très honoré de
    za srečnega šteti estimer quelqu'un heureux
    videti je, kakor da ne bi znal do pet šteti on lui donnerait le bon Dieu sans confession
  • štéti (štéjem)

    A) imperf.

    1. contare; calcolare:
    šteti do deset contare fino a dieci
    šteti na prste contare sulle dita
    šteti denar contare i soldi

    2. essere di, fare, avere:
    njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
    mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

    3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
    pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

    4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
    kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
    k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
    šteti za considerare, ritenere
    tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
    abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
    predpis več ne šteje la norma non è più valida
    šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
    pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
    šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
    šteti dvajset let avere vent'anni
    šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
    šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
    drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
    pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

    B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

    C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
    šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
    šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
    v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
    šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati
  • štéti contar ; (prebivalstvo) hacer el censo (de población) ; (volilne glasove) escrutar, hacer el escrutinio; contar los votos

    šteti 20 let tener (ali contar) veinte años de edad
    to ne šteje eso no cuenta
    ne zna do tri šteti fam es un zoquete
    njegovi dnevi so šteti sus días están contados; ya no vivirá mucho
    šteti na prste contar con los dedos
    šteti si kaj v čast considerar (como) un honor; tener a mucha honra a/c
    šteti koga med svoje prijatelje contar a alg entre sus amigos
    preden si mogel šteti do tri en un santiamén; en un abrir y cerrar de ojos
  • štetj|e2 [é] srednji spol (-a …) časovno: die Zeitrechnung
    pred našim štetjem vor unserer Zeitrechnung (v. u. Z.)
    našega štetja/po našem štetju unserer Zeitrechnung (u. Z.)
    začetek našega štetja die Zeitwende
  • štétje counting; reckoning; numbering

    ljudsko štétje census
    štétje glasov count of the votes
    izvršiti štétje prebivalstva to take a census
    v letu 1900 po starem štétju in 1900, old style
    štétje časa (koledar) style
    naše štétje the Christian era, Anno Domini (krajšava: A.D.)
    pred našim štétjem before Christ (krajšava: B.C.)
  • Števanovci samostalnik
    (naselje v Porabju) ▸ Apátistvánfalva [település a Rába-vidéken]
  • števílen (-lna -o) adj. abbondante, popoloso, numeroso, copioso; strabocchevole:
    številna mesta v knjigi so nerazumljiva numerosi punti del libro sono incomprensibili
    dati številna jamstva concedere ampie garanzie
    številna družina famiglia numerosa
    številna množica folla strabocchevole
  • številk|a1 ženski spol (-e …)

    1. (cifra) die Ziffer (matična občana Personenkennziffer, označevalna/karakteristična Kennziffer, svetleča Leuchtziffer)
    arabska številka arabische Ziffer
    rimska številka römische Ziffer

    2. die Zahl (bančna Bankleitzahl, dodatna Zusatzzahl, karakteristična kemija Wertigkeitszahl, orientacijska Richtzahl, poštna Postleitzahl, PLZ, strani Seitenzahl, v lotu Lottozahl)
    številke množina Zahlen množina, das Zahlenmaterial
    rdeče številke rote Zahlen
    številke prodaje Verkaufszahlen množina
    kombinacija številk die Zahlenkombination
    stolpec številk die Zahlenkolonne
    navajanje številk Zahlenangaben množina
    navesti številke za Zahlen angeben für, (etwas) beziffern
    brez številke ohne Zahl
    v številkah in Zahlen
    proizvodnja v številkah Produktionszahlen množina
    spomin za številke das Zahlengedächtnis

    3. hišna, časopisa, revije, garderobna: die Nummer (dvojna Doppelnummer, garderobna Garderobennummer, hišna Hausnummer, katastrska Katasternummer, ničta/poskusna - časopisa ipd. Null-Nummer, nivojska Stufennummer, posamezna Einzelnummer, posebna Sondernummer, poskusna Probenummer, parcele Grundstücksnummer, partije Partienummer, perona Bahnsteignummer, računa Kontonummer, razpoznavna [Kennummer] Kennnummer, registracijska Fahrzeugnummer, registrska Registriernummer, sejemska Messenummer, serijska Seriennummer, skupna/zbirna Sammelnummer, sobe Zimmernummer, srečke Losnummer, štartna šport Startnummer, tajna Geheimnummer, telefonska Rufnummer, Telefonnummer, za klic v sili Notrufnummer, tovarniška/serijska Fabriknummer, Werknummer, vlaka Zugnummer)
    tekoča številka laufende Nummer (kratica : lfd. Nr.)
  • števílka figure; cipher; number; numeral; (vsaka od 1-9 in 0) digit; (časopisa) number, issue; (velikosti) size

    arabska števílka Arabic numeral
    rimska števílka Roman numeral
    tekoča števílka serial number
    (na)pisati s števílkmi to write in ciphers
    označiti s števílkmi to number
    Celovška c. št. 126 126, Celovec St.
    karakteristična števílka za telefon call prefix
    ena števílka »Dnevne pošte« stane 25 penijev a copy of the Daily Mail costs 25 pence
    bral sem to v zadnji števílki »Times-a« I read (ali I found) it in the latest number of the Times
    kakšno števílko (npr. rokavic) želite? what size do you want?
    posebna števílka časopisa special edition (ali number, issue)
    stara števílka časopisa back number
    nova števílka časopisa current issue
  • števílka chiffre moški spol , numéro moški spol

    arabske (rimske) številke chiffres arabes (romains)
    v okroglih številkah en chiffres ronds
    hišna številka numéro d'une maison
    klicna, telefonska številka numéro d'appel, de téléphone; (čevljev …) pointure ženski spol
    vpisna številka numéro d'immatriculation
    zaporedna, tekoča številka numéro d'ordre
    s številkami označiti numéroter, chiffrer