Franja

tanzanijski pridevnik
(o Tanzaniji in Tanzanijcih) ▸ tanzániaiPovezane iztočnice: tanzanijski šiling

tap¹ [tæp] samostalnik
(vodovodna, plinska itd.) pipa; čep, veha (pri sodu itd.); nastavljen sod
pogovorno pijača, vrsta pijače
pogovorno tip, vrsta
medicina cevka, cevčica
tehnično sveder za vrtanje; navoj vijaka
pogovorno krčma, pivnica, točilnica
tehnično odcep(ek)
elektrika odjemalec toka; telefonska naprava za prisluškovanje telefonskih pogovorov

on tap nastavljen (o sodu); figurativno na voljo, v poljubni količini
cask is on tap sod je nastavljen, načet
beer is on tap pivo se toči (iz soda)
hot-(water) tap pipa za toplo vodo
to turn the tap on (off) odpreti (zapreti) pipo

tap² [tæp] prehodni glagol
nastaviti pipo (pri sodu); načeti, odpreti, začeti točiti
medicina punktirati; napraviti odcep (ceste, cevovoda, telefonske napeljave); (za)rezati drevo in izvleči sok; vključiti v svoje področje, v svojo interesno sfero; izprositi (for kaj)
izkoriščati
elektrika sprejeti
tehnično izvrtati notranje navoje pri vijaku
neprehodni glagol
delati kot natakar v točilnici; prisluškovati telefonskim pogovorom

to tap the admiral navtika, sleng krasti (pijačo) iz soda
to tap a cask nastaviti sod
to tap capital načeti kapital
to tap a new market odpreti novo tržišče
to tap s.o. for money, for information (skušati) izvrtati, izvleči iz koga denar, informacije
to tap a telephone wire, to tap the telephone skrivaj prisluškovati telefonskemu razgovoru (z žice) s posebno napravo
to tap a subject začeti pogovor o kakem predmetu

tapin [tapɛ̃] masculin, familier bobnarček

faire le tapin (populaire) nabirati (na cesti) kliente (o prostitutki)

tappeto m

1. preproga; ekst. prt:
tappeto persiano perzijska preproga
tappeto ricamato a mano ročno vezen prt
tappeto erboso trava
tappeto stradale cestna obloga
tappeto verde ekst. igralnica
bombardamento a tappeto voj. pren. bombna preproga
mettere qcs. sul tappeto načeti, sprožiti vprašanje o

2. šport blazina; (boks) ekst. ring, tla:
mandare qcn. al tappeto šport zbiti koga na tla; pren. koga docela premagati

tarde kasno, pozno, z zamudo

tarde o temprano prej ali slej
de tarde en tarde od časa do časa, včasih
(todo) lo más tarde najkasneje
muy de tarde en tarde zelo redko; le posamič
para luego es tarde niti trenutka ne smemo izgubiti
hacer tarde zakasnili se, pozno priti
se hace tarde pozno je (že); je že skrajni čas
se me hace muy tarde zelo se mi mudi
haber nacido tarde biti še neiskušen, še »prezelen« biti
más vale tarde que nunca bolje pozno kot nikoli

tardi avv.

1. pozno, kasno:
a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
al più tardi najkasneje
fino a tardi do poznih ur
presto o tardi prej ali slej
sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
far tardi zamuditi se, biti pozen

2. pozno, z zamudo:
si è fatto tardi pozno je že
PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje

tardus 3, adv. -ē

1. počasen, obotavljiv, mudljiv, kasen, pozen, zaostajajoč (naspr. celer, citus, velox, agilis, sedulus): homo, pecus Ci., provisor utilium H. ki se prepozno domisli koristnega, gradus (sc. boum) O., Apollo Pr., asellus, iuvenci V., asinus Aug., iumenta Sen. ph., avis Plin. (menda) droplja, qui sunt segnes et tardi Sen. ph., tardis flexibus errat (se vije) Mincius V., ubi reliquos esse tardiores vidit C., proci loripedes, tardissumi Pl., erimus inter fortes fugacissimi, inter fugaces tardissimi Sen. rh., tarde crescere V., tarde credere O. počasi, slednjič, stellae tum celerius moventur, tum tardius Ci., tardissime iudicare Ci.; z abl.: vulnere tardus V. = oviran, oslabljen; tardus in cogitando Ci., tardior in scribendo Q., in decedendo erit (sc. Bibulus), ut audio, tardior Ci.; ad iniuriam tardiores Ci., eo tardior ad discedendum fui, quod … Ci., tardiores ad iudicandum Ci., tardiores ad danda (accipienda) beneficia Sen. ph.; z gen.: fugae Val. Fl.; z inf.: et nectere tectos numquam tarda dolos Sil.; subst.: minus est gravis Appia tardis H. počasnim popotnikom; o abstr.: subvectio L., tarda fluunt tempora H.; pesn.: tardi menses V. počasni = dolgi (poletni) meseci, V., nox O., V. počasna, kasna = ki noče preteči.

2. ki (kar) naredi človeka počasnega, upočasnjujoč, ovirajoč: vetustas O., senectus, podagra H., tarda et contraria bellum incohaturo T. različne težave (težkoče) in ovire.

3. metaf. počasen, len, leniv, lenoben, top, topoglav, topoumen, neumen, omejen, trapast, sanjav, mlačen, zasanjan starejše kesnoglav, kesnoumen: tardus es Ter., ingenium, mentes Ci., indociles tardique sunt Ci., hebetes illi et supra modum tardi Plin. iun., si qui forte sit tardior Ci., illi tardo cognomen pingui damus H., sensus hebetes et tardi Ci.; subst.: laborat magister docens tardos Aug. topoglavce, topoumneže; (o govoru) preudaren, pretehtan, previden, oprezen: principia (sc. dicendi) tarda sunt Ci., tarda et supina compositio Q., stilus, pronuntiatio Q.

4. pozen, kasen = pozno, kasno prihajajoč (nastopajoč, pojavljajoč se): necessitas leti H., fata H., poena Ci., portenta deûm Ci., noctes V., tarde, immo iam sero (prepozno) Petr., triennio tardius triumphare Ci., tardissime Lentulus venit Ci.

tarir [tarir] verbe transitif osušiti, posušiti; ustaviti, nehati z; verbe intransitif iz-, posušiti se; usahniti, prenehati

la sécheresse a tari les puits suša je izsušila vodnjake
tarir ses larmes nehati jokati
cette source ne tarit jamais ta studenec nikoli ne usahne
la conversativn tarit pogovor zastaja
ne pas tarir d'éloges sur quelqu'un neprenehoma koga hvaliti
ne pas tarir sur un sujet neprestano govoriti o neki stvari

tárnati (-am) imperf.

1. lamentarsi, lagnarsi, brontolare, piagnucolare:
tarnati o hudih časih, nad pomanjkanjem lamentarsi dei tempi duri, dell'indigenza

2. lamentarsi, gemere:
ranjenci so vzdihovali in tarnali i feriti sospiravano e gemevano

Tarquitius -iī, m Tarkvícij (Tarkvítij)

1. Etruščan, ki je pisal o drobogledstvu (umetnosti haruspikov, ki so prerokovali iz drobovja): Plin., Macr., Lact. — Od tod adj. Tarquitiānus 3 Tarkvícijev (Tarkvítijev): libri Amm.

2. neki Tarquitius Priscus Tarkvicij (Tarkvitij) Prisk: T.

tasación (o)cenitev, taksacija, obdavčitev

tasación pericial strokovna (o)cenitev

task¹ [ta:sk] samostalnik
naloga, naloženo delo, posel; šolska naloga; dolžnost; težavna naloga, težak problem

by task, to task po kosih, kos za kosom (o delu)
task force ameriško, vojska skupina vojakov, odrejena za izvršitev posebne naloge
to set s.o. a task dati komu nalogo
to take s.o. to task zahtevati od koga račun (o čem), poklicati koga na odgovornost, grajati, izreči ukor komu, kritizirati koga
to take up a task lotiti se (neke) naloge

tatarski pridevnik
1. (o Tatarstanu in Tatarih) ▸ tatár
2. v zgodovinskem kontekstu (o zgodovinskem ljudstvu) ▸ tatár

Tatbestand, der, Recht dejansko stanje, dejanski stan; dejstva; Philosophie dejanstvo; Recht den Tatbestand aufnehmen sestaviti zapisnik o kaznivem dejanju; Recht den Tatbestand erheben ugotoviti dejanski stan

täuschen varati, prevarati; goljufati, zavajati, zavesti; sich täuschen motiti se, zmotiti se (in o) ; sich täuschen lassen pustiti se prevarati/zavesti; das Gedächtnis täuscht spomin vara; jemandes Vertrauen täuschen zlorabiti zaupanje, razočarati koga; getäuscht werden in Erwartungen, Hoffnungen usw.: doživeti razočaranje

te pron.

1. tebe, tebi, tabo (v funkciji poudarjenega predmeta in s predlogi):
vogliono te al telefono tebe kličejo na telefon
da te pri tebi, k tebi; sam
vengo da te stasera k tebi pridem nocoj
fatto da te naredi sam; ekst. sam svoj mojster
con te s teboj
secondo te po tvojem
fra te, fra te e te sam pri sebi
quanto a te kar se tebe tiče

2. ti (v funkciji osebka, v vzklikih, za come, quanto, povero in pogovorno):
povero te! ti ubožec!
ne so quanto te o tem vem toliko kot ti
contento te, contenti tutti če je tebi prav, je prav vsem
te fai come vuoi ti stori, kot ti je všeč

3. ti (pred lo, la, li, le, ne):
te ne pentirai! še žal ti bo
ricordatelo! zapomni si to!

team [ti:m]

1. samostalnik
šport moštvo, ekipa, team, klub, igralci; skupina; posad(a), partija delavcev na istem delu; vprega (konj), jarem (volov)
zastarelo potomstvo rasa; jata (ptic)
ameriško, pogovorno fant od fare

2. prehodni glagol
zapreči vjarem dati; prevoziti kaj z vprego; oddati delo (zgradbo hiše, ceste itd.) podjetniku, skupini delavcev itd.

to team up with delati skupaj (v ekipi) z; združiti se v jato (o pticah)

3. pridevnik
ekipni, skupinski, teamski

team captain šport kapetan moštva
team spirit duh tovariške solidarnosti (v delovnem teamu), solidarnost

teflon samostalnik
1. blagovna znamka, tudi v pridevniški rabi (material) ▸ teflonBelo meso specite v ponvi, prevlečeni s teflonom, na nekaj kapljicah olja. ▸ A fehér húst teflonserpenyőben süsse meg néhány csepp olajon!
Sodobni bombažni materiali so lahko prevlečeni tudi s tankim slojem teflona, ki odbija umazanijo. ▸ A modern pamutanyagokat vékony teflonréteggel is bevonhatják, ami taszítja a koszt.

2. tudi v pridevniški rabi (o neobčutljivosti ali odbojnosti) približek prevedka ▸ stabil
Dolar po novem imenujejo teflon valuta, ker se nanj nič slabega ne prime. ▸ A dollárt újabban stabil valutának számít, mert nem fog rajta semmi rossz.
Ta politik je narejen iz političnega teflona. Namreč nič od morja očitkov o nekompetentnosti in kršenju zakonodaje in regulativ se nikoli ne prime nanj in iz vsake kaotične situacije izstopi kot zmagovalec. ▸ približek prevedka Erről a politikusról lepereg minden. Nem fog rajta soha a tengernyi szemrehányás a kompetenciahiányról és a jogszabályok megsértéséről, és minden kaotikus helyzetből győztesként lép ki.

tegimen (starejše tegumen), sinkop. tēgmen -inis, n, pesn. obl. za prozne tegimentum, tegumentum, tēgmentum (tegere)

1. pokrivalo, ogrinjalo, odelo, odeja, odeva, odevalo, oblačilo, obleka: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci., consertum tegumen spinis V. ali tegumen … spinā consertum T. oblačilo, tegimen pedum Col. obuvalo, obutev, Germanicus detraxit tegimen capiti T. čelada, šlem, removebitur omne tegminis officium O., tegimen leonis V. koža, loricae aliaque tegmina L. oklepi = haerentia corpori tegmina T., aëneum pectori tegumen L. oklep, textile tegmen Lucr., fluminis Laevius ap. Gell. ledeni pokrov, led; o napravah, strojih = krov, pokrov, streha: machinarum operti tegminibus Amm., tegminibus ferreis Amm.; pesn.: tegmen caeli Ci. (poet.), Lucr. nebesni svod, recubans sub tegmine fagi V. zeleni krov, zelena streha, senca bukve, vites opacae tegminibus Col., t. grani Col. = pleve, exue de paleā tegminibusque suis (sc. hordea) O. vzemi iz strokov = olušči, orobkaj, „orúži“.

2. occ. zaklon, varstvo, kritje, zaščita, obramba, ščit: tegumen exercitus L.