-
skorajda [ô] nahezu, praktisch; (da ne rečem) um nicht zu sagen
-
skôrajda adv. pressoché, pressappoco, quasi, quasi quasi:
to je skorajda vse, kar vem o njem è pressoché tutto quello che so di lui
skorajda bi rekel, da je najlepša direi quasi che è la più bella
-
skózi
A) adv.
1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria
2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba
3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia
4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti
B) skózi prep.
1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most
2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese
3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo
4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo
-
skrájnost (-i) f eccesso, estremo; polit. oltranzismo:
iti v skrajnost andare negli estremi
gnati stvar do skrajnosti portare la cosa, la faccenda alle estreme conseguenze
padati iz skrajnosti v skrajnost andare da un estremo all'altro
do skrajnosti izrabiti prostor sfruttare lo spazio all'estremo
-
skrájšati to shorten; to abridge; to abbreviate
skrájšati odlomek v knjigi to abridge a passage in a book
da skrajšam (= na kratko povem) to cut a long story short
skrajšana izdaja an abridged edition
-
skrbéti
skrbéti za to care (for, about), to take care (of), to busy (ali to concern) oneself with (ali about); to be in charge (of something); to have (something) in one's care; to attend to, to see (ali to look) to (ali after); to mind (something); to provide for
on skrbi samo zase he always looks after number one, he thinks only of himself
skrbi (brigaj se) zase! mind your own business!
ne skrbi za tuje posle! mind your own business!, don't meddle in other people's business!
skrbi me I'm worried, I'm concerned about (something), it makes me uneasy, it causes me a lot of anxiety, it fills me with apprehension
skrbi me njeno zdravje her state of health fills me with apprehension
od 16. leta skrbim sam zase I have been on my own since I was (ali the age of) sixteen
skrbéti sam zase to shift for oneself, to fend for oneself
skrbel bom, da bo pravočasno dobil pismo I shall take care that he receives the letter in time
skrbéti mora za svoje otroke he must provide for his children
njihova usoda nas zelo skrbi we are deeply worried (ali pogovorno worried sick, worried stiff) about their fate
skrbela bom, da se knjige pravočasno vrnejo I will see (to it) that the books are sent back in time
ne skrbi! don't worry!
vsakdo naj skrbi (gleda) zase! every one for himself!
-
skrbéti (koga) preocupar
skrbeti za cuidar de, tener cuidado de, atender de, atender a, ocuparse de, preocuparse de
skrbeti za koga (streči mu, negovati ga) cuidar a alg
zase skrbeti cuidar de sí; proveer a sus necesidades
nič ne skrbite! ¡no se preocupe!
skrbeti za alarmarse por, preocuparse por, apenarse por, inquietarse por
tvoja bodočnost me skrbi me preocupa tu porvenir
skrbeti za svoje zdravje cuidar de su salud
skrbeti za to, da ... cuidar de que (subj), procurar que (subj)
-
skrí(va)ti esconder (pred kom de alg) ; fig ocultar ; (prikrivati) disimular
skriti se esconderse (pred a); ocultarse
skriti se pogledu ocultarse a la vista
ni mogel skriti svojega presenečenja no pudo disimular su sorpresa
on se lahko skrije pred mano (fig, se ne da primerjati z mano) él no tiene punto de comparación conmigo
skrivati se (otroška igra) jugar al escondite
-
skúšnja examen moški spol , épreuve ženski spol ; expérience ženski spol ; (gledališka) répétition ženski spol
pismena skušnja examen écrit, épreuve écrite, écrit moški spol
ustna skušnja examen oral, oral moški spol
življenjska skušnja expérience de la vie (ali du monde)
napraviti, izdelati, prestati skušnjo passer (ali réussir à, être reçu à) un examen
pasti pri skušnji échouer (ali être refusé) à l'examen, familiarno rater l'examen
iz skušnje par expérience
iz moje skušnje d'après mon expérience
skušnja uči da l'expérience enseigne que
skušnjo si pridobiti acquérir de l'expérience, gagner en expérience
-
skúšnja ensayo m ; examen m ; prueba f ; práctica f ; experiencia f
pismena (ustna) skušenost examen m escrito (oral)
(gledališka) glavna (generalna) skušnja ensayo general
pasti pri skušnji suspender (ali ser suspendido) en un examen
napraviti (izdelati, prestati) skušnjo aprobar un examen
skušnja nas uči, da ... la experiencia nos enseña que...
s tem aparatom imamo slabe skušnje este aparato ha dado malos resultados
-
skušnjav|a ženski spol (-e …) die Versuchung
biti v skušnjavi, da bi versucht sein zu
priti v skušnjavo in Versuchung geraten
spravljati v skušnjavo in Versuchung bringen
-
slabó adv.
1. male; poco:
slabo spati dormire male
slabo videti in slišati vedere e sentire male
slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
slabo končati finire malamente; male
slabo zaslužiti guadagnare poco
slabo poznati conoscere poco
2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
z očetom je slabo il padre sta male
v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
slabo mu gre gli affari vanno male
pijača mi slabo dene il bere mi fa male
pren. slabo kaže le cose si mettono male
pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano
-
slabó mal
slabo mi je me siento mal
slabo mi je postalo sentí un desfallecimiento
človeku postane slabo ob tem (es algo que) dá nauseas
bolniku gre slabo el enfermo va mal
slabo izvesti dela hacer mal (ali fam chapuceramente) a/c
biti slabo zapisan ser mal visto, estar mal conceptuado
slabo ravnati s kom portarse mal con alg, maltratar a alg, tratar mal a alg
-
slád (-a) m malto;
pivski slad malto da birra
-
sladkorna samostalnik
neformalno (bolezen) ▸ cukorbetegség
Pred leti so zdravniki ugotovili, da imam sladkorno. ▸ Évekkel ezelőtt az orvosok megállapították, hogy cukros vagyok.
Sami po sebi še niso znak, da imate sladkorno, vendar lahko pomagajo ugotoviti glavne simptome. ▸ Ezek önmagukban nem jelentik azt, hogy ön cukorbeteg, de segíthetnek a főbb tünetek azonosításában.
Sladkorne je vse več v vseh starostih. ▸ Egyre gyakoribb a cukorbetegség minden korosztályban.
-
sladkosned samostalnik1. (kdor ima rad sladko) ▸
édesszájúlačen sladkosned ▸ éhes édesszájú
velik sladkosned ▸ nagy édesszájú
Sem velik sladkosned, tako da se sladicam težko uprem. ▸ Nagy édesszájú vagyok, így nehezen tudok ellenállni a desszerteknek.
Tomaž je velik sladkosned in rad eksperimentira s pripravo slaščic, sploh čokoladnih. ▸ Tomaž nagy édesszájú, és szeret kísérletezni, főleg csokoládés desszertek készítésével.
2. (entuziast; navdušenec) ▸
ínyencglasbeni sladkosned ▸ zenei ínyenc
Filmski sladkosnedi bodo med 11. in 24. novembrom lahko potešili svojo strast v Cankarjevem domu. ▸ November 11. és 24. között a filmínyencek a Cankar Művelődési Központban hódolhatnak szenvedélyüknek.
-
sladkosneden pridevnik
1. (ki ima rad sladko) ▸ édesszájú
Sem zelo sladkosnedna, sladkarije so moj veliki greh. ▸ Nagyon édesszájú vagyok, az édességek az én nagy bűnöm.
Sladkosnednim obiskovalcem so pokazali torte, druge sladice in pecivo. ▸ Az édesszájú látogatóknak megmutatták a tortákat és más édességeket, süteményeket.
Sladico so razrezali na tisoč kosov in jih razdelili sladkosnednim radovednežem. ▸ A desszertet ezer darabra vágták és szétosztották az édesszájú kíváncsiskodók között.
Sopomenke: sladkosned
2. (navdušen; zagnan) ▸ ínyenc
Skriti viri pravijo, da je gospa zelo glasbeno sladkosnedna. ▸ Titkos források azt állítják, hogy a hölgy nagy zenei ínyenc.
-
sladoléd (-a) m gelato:
sadni sladoled (v kupi z likerjem) mangia e bevi
čokoladni, jagodni, vaniljev sladoled gelato al cioccolato, alle fragole, alla vaniglia
kepica sladoleda una pallina di gelato
sladoled na palčki gelato da passeggio
stroj za sladoled gelatiera
-
sláma (-e) f paglia:
s slamo krito poslopje casa con tetto di paglia
bala, otep slame una balla, un fascio di paglia
slama za steljo paglia da strame
pšenična, koruzna slama paglia di grano, di granturco
pren. imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello, avere la testa vuota
pren. mlatiti, otepati prazno slamo parlare a vanvera, vendere fumo
PREGOVORI:
malo zrnja, mnogo slame molto fumo, poco arrosto
slama se pri ognju vname stoppa e fuoco non stan bene in un loco
-
sled1 [é] ženski spol (-i …)
1. die Spur (koles Wagenspur, Reifenspur, krvi Blutspur, solza Tränenspur, vlečenega predmeta Schleifspur, vstopa/vstopna Einfahrt(s)spur, spusta Abfahrt(s)spur, svetla Lichtspur, zavorna Bremsspur, Radierspur, zvočna Tonspur); po kateri se sledi: die Fährte, lovstvo die Witterung, krvava: Scheißfährte
vroča sled heiße Spur
sled ptic das Geläufe
umetna sled lovstvo die Schleppe
spraviti/napeljati na sled auf die Spur bringen
priti na sled čemu auf (etwas) kommen, komu (jemandem) auf die Schliche kommen
zvabiti na napačno sled auf die falsche Fährte locken
biti na sledi čemu: (einer Sache) auf der Spur sein
2. pritiska, prijema, davljenja na koži ipd.: das Mal ( Würgemal)
3. (samo sled, kanček) eine Spur
dokaz sledi der Spurennachweis
da ne ostane niti sled bis auf die letzte Spur