Franja

blame² [bleim] samostalnik
graja, ukor; krivda, odgovornost

to bear the blame of biti kriv česa
to lay (ali put, throw) the blame on s.o. (ali at s.o.'s door) dolžiti koga, zvračati krivdo na koga
to take the blame on o.s. prevzeti krivdo nase
to shift the blame on s.o. (z)valiti krivdo na koga
it is small blame to you tega vam ni očitati

blanc [blɑ̃] masculin belina, bela barva; belo vino; typographie razmik med vrstami; vmesni prostor, prazno mesto; beljak; botanique plesen; commerce belo blago

blanche féminin, musique polovična nota; bela biljardna krogla
blanc de blancs belo vino iz belega grozdja
blanc de ceruse svinčena belina
blanc de chaux apníca, belilo
blanc de fard bela šminka
blanc de poulet belo piščančevo meso
blanc d'œuf beljak
blanc des yeux beločnica
chèque masculin en blanc blanko ček
mets masculin au blanc jed z belo omako
magasin masculin de blanc trgovina s perilom
quittance féminin en blanc neizpolnjena pobotnica
signature féminin en blanc blanko podpis
aborder quelqu'un de but en blanc koga meni nič tebi nič nagovoriti
battre des blancs en neige delati sneg iz beljakov
chauffer à blanc razbeliti, figuré koga do besnosti razdražiti
écrire noir sur blanc napisati črno na belo
être vêtu de blanc biti belo oblečen
se manger le blanc des yeux izpraskati si oči, spreti se
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux komu ostro v oči pogledati
rougir jusqu'au blanc des yeux zardeti do ušes
saigner quelqu'un à blanc (figuré) komu kri izsesati, uničiti ga
signer en blanc un chèque podpisati ček in bianco
tirer à blanc slepo streljati, dati svarilen strel

blanc, blanche [blɑ̃, blɑ̃š] adjectif bel; čist; obledel; nepopisan, neizpolnjen (list); hladen (orožje); brez spanja (noč); neuspešen, prazen (udarec); neviden (črnilo); masculin, féminin belec, belka (oseba bele polti)

armes féminin pluriel blanches hladno orožje
bal masculin blanc dekliški ples
bulletin masculin (de vote) blanc prazna glasovnica
coupe féminin blanche poseka
gelée féminin blanche ivje, slana
mal masculin blanc zanohtnica
mariage masculin blanc navidezen zakon
nuit féminin blanche prečuta noč, noč brez spanja
pain masculin blanc bel kruh
viande féminin blanche belo meso (perutnine, teletine)
vin masculin blanc belo vino
vers masculin pluriel blancs stihi brez rime
voix féminin blanche brezzvočen, brezglasen glas
blanc comme neige snežno bel, čist
devenir blanc comme un linge postati bled ko kreda
dire tantôt blanc, tantôt noir reči enkrat da, enkrat ne; ugovarjati si, pobijati se
donner à quelqu'un carte blanche komu pustiti proste roke, dati mu neomejeno polnomočje
marquer un jour d'un caillou blanc podčrtati dan (v koledarju) z rdečim
mettre des draps blancs dati sveže rjuhe (za posteljo)
montrer patte blanche priti z besedo na dan, odkriti svoje karte

blanchir [blɑ̃šir] verbe transitif (po)beliti; (o)prati; (o)čistiti; verbe intransitif posta(ja)ti bel; siveti

blanchir à la chaux pobeliti z apnom
blanchir des choux popariti zelje
blanchir à la lime izpiliti
blanchir de colère postati bel, bled od jeze
l'âge blanchit les cheveux leta, starost pobelijo lase
blanchir sous le harnais (figuré) osiveti v službi
le jour blanchit dan se dela, svetlika se
se blanchir le visage avec de la poudre napudrati si obraz
se blanchir beliti se; pudrati se; figuré opravičevati se
rien ne peut le blanchir nič ga ne more opravičiti
il est sorti blanchi de cette affaire nobena krivda mu ni bila dokazana v tej zadevi, aferi

blandior -īrī -ītus sum (blandus)

1. prilizovati, laskati, dobrikati se komu, milovati, ljubkovati koga; abs.: quippe qui (callidus adulator) etiam adversando saepe adsentetur et litigare se simulans blandiatur Ci., modo blanditur, modo... terret O., pavidum (poniglavo) blandita O.; blandiri inter se Plin. (o golobih); pogosto z dat.: cur matri blanditur? Ci., cessit... tibi blandienti ianitor aulae H. tvojemu dobrikanju, Venus... sic patruo blandita est O., blandiri votis suis T. verjeti temu, kar si kdo želi, blandiebatur coeptis fortuna T. „se je smehljala“, blandiri auribus alicuius Plin. iun., blandiri sibi Ulp. (Dig.) laskati samemu sebi, domišljati si, varati samega sebe, blandiri sibi inepta spe Sen. ph., blandiri sibi de ipsius indulgentia Aug.; s finalnim stavkom: fama est... Hannibalem... pueriliter blandientem patri Hamilcari, ut duceretur in Hispaniam,... iure iurando adactum se... hostem fore populo Romano L. dobrikajoče proseč; blandientes oculi Iust. milo pogledujoče.

2. pren. goditi, ugajati, prijati, mikati, vabiti: video, quam suaviter voluptas sensibus nostris blandiatur Ci., suā blanditur pōpulus umbrā O., blandiente inertiā T.; adj. pt. pf. blandītus 3 (= blandus 3) mičen, prijeten: rosae Pr., peregrinatio Plin. — Soobl. v act. blandiō -īre; od tod: blandirem Ap. (v najboljših rokopisih blandirer), blanditus (pt. pf.) labor Verr. ap. Prisc., blandiendo (pt. fut. pass.) duce Sen. tr.

blandus 3, adv. -e (blanditer: Pl., Tit. ap. Non., Prisc. ) (najbrž sor. z blaterāre, balbus, babulus; prvotno blandus = prijazno bebljajoč komu)

1. v dobrem in slabem pomenu laskav, dobrikav, priliznjen, prikupljiv, prijazen, ljubkujoč: blandus amicus (naspr. verus) Ci., catulorum blanda propago Lucr., amator Pr., puella, puer, columba O., blandi doctores H., canibus blandis rabies venit V., blande rogare Ci., blandius petere Ci., blandissime appellare aliquem Ci., blande colendo (fructūs) Lucr. s skrbno nego, excipere aliquem hospitio blande ac benigne L., blandius moderari fidem H., blande flectere cardinem Ps.-Q. rahlo; s praep.: unum te puto minus blandum esse quam me, et, si uterque nostrum est aliquando adversus aliquem, inter nos certe numquam sumus Ci. ep.; z dat.: an blandiores in publico quam in privato, et alienis quam vestris estis? L.; z abl. instrumenti: doctā prece blandus H., non sumptuosā blandior hostiā H. manj ugajajoč, blanda precatu Stat.; z abl. limitationis: blandissimus ingenio Aur. = preveč prijaznega značaja; pesn. z gen. ali grškim acc. (glede na): blandus precum, blanda genas vocemque Stat.; pesn. z inf.: Stat., (Orphea) blandum et auritas fidibus canoris ducere quercus H. ki je z blagozvočnimi strunami prikupljivo privabljal hraste.

2. pren. (o stvareh)
a) laskav, prijazen, ljubkujoč, vljuden, dvorljiv: vox Enn. ap. Ci., Lucr., voces V., Plin. iun., soni, dicta, verba O., oratio, litterae Ci., laudes V., affabilis, blandus (erat Alcibiades) N. vljuden, blandis lacertis colla tenere O., blandi oculi Plin.
b) vabljiv, dražesten, mičen, prikupen, prijeten: alea, ars, aquae, quies, soles O., gaudia, labor V., otium consuetudine in dies blandius L., voluptates blandissimae dominae Ci.; z dat.: res blanda legentibus Plin., blandae superûm mortalibus irae Stat.; subst. neutr. pl.: animus asperis blandisque pariter invictus Sen. ph.

blanket¹ [blǽŋkit] samostalnik
odeja; prevleka; zgornja plast

to get between the blankets iti v posteljo
wet blanket kvarilec zabave; črnogled, sitnež; figurativno mrzla prha
to put a wet blanket on s.o., to throw a wet blanket over s.o. zmanjšati komu vnemo, gorečnost (kot mrzla prha)
born on the wrong side of the blanket nezakonski otrok
to toss in a blanket metati kvišku z napete odeje

bláten (-tna -o) adj.

1. fangoso, di fango:
blatna cesta strada fangosa
blatna kopel bagno di fango, fangatura
zdravljenje z blatnimi kopelmi cura dei fanghi
geol. blatni vrelec salsa

2. fangoso, imbrattato di fango; zaccheroso:
blatni čevlji scarpe fangose
blaten madež zacchera

blaterō (blatterō) -āre -āvī -ātum (onomatop., prim. blandus, balbus, babulus, blacterāre)

1. (nav. v obl. blaterō) blebetati, čvekati, kvasiti, žlobudrati, kvantati; abs.: cum magno blateras clamore H., malus iste verbero blaterans Ap.; z acc.: incondita et vitiosa blaterare Ap.

2. (v obl. blatterō) blablakati (o velblodu): P. F., blejati, blekati (o ovnu): Suet. fr.

blatiō (blattiō) -īre (sor. z blaterāre) blebetati, čvekati, kvasiti, kvantati; abs.: ut Silenus penes aures Midae blatit Tert.; z acc.: nugas Pl.

blat|o srednji spol (-a …)

1. v vodah, čistilnih napravah: der Schlamm (diatomejsko Diatomeenschlamm, gnijoče Faulschlamm, obogateno Belebtschlamm, iz čistilnih naprav Klärschlamm)
zdravilno blato der Heilschlamm, der Fango (obloga z zdravilnim blatom die Fangopackung, kopel v zdravilnem blatu das Schlammbad)
izločati blato schlammen
nanašati blato anschlämmen
odstranjevati blato entschlammen
odstranjevanje blata die Entschlammung
lovilnik/filter za blato der Schlammfang

2. (iztrebki) der Kot, medicina der Stuhl, der Stuhlgang
črno blato der Blutstuhl
izločati blato Stuhlgang haben, koten
bljuvanje blata das Kotbrechen
preiskava blata die Stuhluntersuchung
zadrževanje blata die Stuhlverhaltung

3. figurativno (umazanija) der Dreck, der Kot
obmetavanje z blatom figurativno die Schlammschlacht
|
zapeljati voz v blato den Karren in den Dreck fahren
potegniti voz iz blata den Karren aus dem Dreck ziehen
potegniti iz blata aus der Gosse auflesen

blato samostalnik
1. (o zemlji) ▸ sárVse skupaj je bilo gradbišče, zato je bilo obilo blata. ▸ Az egész területen építkezés folyt, ezért volt rengeteg sár.
Že dneve in dneve je deževalo in ceste so se spreminjale v blato. ▸ Már napok óta zuhogott az eső, és az utak sártengerré váltak.
Povezane iztočnice: zdravilno blato, aktivno blato, dehidrirano blato, hiša iz blata, koliba iz blata, koča iz blata

2. (iztrebek) ▸ bélsár, székletBolnika vedno vprašamo, ali pri odvajanju blata čuti bolečine. ▸ A beteget mindig megkérdezzük, hogy vannak-e fájdalmai székelés közben.Pogosto izločanje tekočega blata je najpogostejši znak, da gre za drisko. ▸ Folyós széklet ürítése a hasmenés leggyakoribb jele.
3. izraža negativen odnos (o negativni situaciji ali stanju) ▸ mocsár, slamasztikaSrbija s predsedniškimi volitvami tone v politično blato. ▸ Szerbia az elnökválasztás során egyre mélyebbre süllyed a politikai mocsárba.
Velika pričakovanja delavske blaginje so se sfižila in potonila v blatu birokracije in prikrite korupcije. ▸ A dolgozók jólétével kapcsolatos nagy várakozások füstbe mentek és elsüllyedtek a bürokrácia és a rejtett korrupcióba mocsarában.
Nemško notranjepolitično prizorišče se čedalje bolj pogreza v blato afer. ▸ A német belpolitikai színtér egyre mélyebbre süllyed a botrányok mocsarában.
Kak odličen odvetnik bi ga morda le lahko potegnil iz blata. ▸ Egy ügyes ügyvéd talán csak ki tudná húzni a slamasztikából.

4. (o sramotenju) ▸ sárNjun zakon je bil sila razburljiv, a se je končal s polomom in obmetavanjem z blatom. ▸ A házasságuk rendkívül izgalmas volt, mégis totális csőddel és sárdobálással végződött.
Zakone bodo interpretirali sebi v prid, samo da bodo čim bolj sprali blato s svojih imen. ▸ A törvényeket a saját érdekeik szerint fogják értelmezni annak érdekében, hogy minél tisztábbra mossák nevüket.

bláto mud; (tudi figurativno); dirt; mire; filth; (rečno, jezersko) slime

človeško bláto excrement, excreta
oškropljen od bláta spattered with mud
obmetavati z blátom koga figurativno to throw (ali to fling) mud at someone
potegniti, povleči v bláto figurativno to drag through the mud
tičati v blátu to stick in the mud
(po)vleči iz bláta to pull out of the mud (ali mire)

bláto (-a) n

1. fango, limo, melma:
gaziti blato sguazzare nel fango
oškropiti z blatom spruzzare, schizzare, imbrattare di fango

2. pren. fango:
valjati se v blatu sguazzare nel fango

3. fiziol. escrementi, feci; vulg. merda:
gosto, redko blato feci dure, liquide
iti na blato defecare, andare di corpo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. zdravilno blato fanghi (termali)
ekspr. izvleči se iz blata togliersi dai pasticci
ekspr. brskati po tujem blatu frugare nel fango altrui
ekspr. koga obmetavati z blatom coprire qcn. di fango, gettare fango su qcn.

bláto lodo m , fango m

cestno blato barro m
člaveško blato exeremento m
izvleči, potegniti iz blata koga sacar a alg del atolladero
obtičati v blatu atascarse (ali atollarse) en el barro
očistiti od blata quitar el barro, desenlodar
oškropiti z blatom salpicar de bazro (ali de lodo)
vleči po blatu (fig) arrastrar por el fango, enfangar
zabresti v blato enfangarse

Blau, Blaue, das, modrina; ins Blaue hinein tjavdan, ein Ausflug: v neznano; das Blaue vom Himmel reden/lügen lagati, kot pes teče; das Blaue vom Himmel versprechen obljubljati zvezde z neba

Blaulicht, das, Physik modra svetloba; beim Rettungswagen usw.: modra luč; mit Blaulicht z vklopljeno modro lučjo

blazon² [bléizn] prehodni glagol
opisati, orisati; krasiti
figurativno poveličevati

to blazon forth (ali out, abroad) raztrobiti
blazoned window z grbi okrašeno okno

blâžan -žna -o dial. neposten, mêsen: mrsna ili blažna jela; blažni trgovac trgovec z živino, živinski trgovec, prim. blago

blé [ble] masculin žito; pšenica; žitno polje; populaire denar

blé en herbe zeleno žito
blé noir, blé sarrasin ajda
blé de Turquie, d'Espagne, d'Inde turščica, koruza
petits blés ječmen in oves
blé égrugé zdrob
blé de semence semensko žito
commerce masculin du blé trgovina z žitom
halle féminin aux blés žitna tržnica
récolte féminin du blé žitna žetev
semailles féminin pluriel du blé žitna setev
battre, moudre, semer, vanner le blé mlatiti, mleti, sejati, vejati žito
manger son blé en herbe (figuré) vnaprej svoj denar, svoje dohodke potrošiti
être pris comme dans un blé biti v pasti, v zanki