Franja

vouloir*¹ [vulwar] verbe transitif hoteti, nameravati, želeti; zahtevati; ukazati; privoliti v

vouloir de quelqu'un marati koga
personne ne veut de lui comme camarade nihče ga ne mara za, kot tovariša
je ne veux pas de vos excuses ne maram, ne sprejmem vaših opravičil
je voudrais bien savoir rad bi vedel
en vouloir à quelqu'un jeziti se na koga
en vouloir à quelque chose hoteti se česa polastiti
il en veut à volre argent hoče se mu vašega denarja
à qui en voulez-vous? koga mislite s tem? komu velja to?
en vouloir à quelqu'un de quelque chose zameriti komu kaj
vouloir du bien à quelqu'un dobro želeti komu, biti naklonjen komu
je le veux bien nimam nič proti temu, naj bo
faites ce que vous voudrez napravite, kar hočete
que veut dire cela? kaj pomeni to?
je vous prie de vouloir bien (accepter) prosim vas, da blagovolite (sprejeti)
veux-tu (bien) te taire! boš tiho!
sans le vouloir nehote, pomotoma
(familier) en veux-tu; en voilà na pretek, kolikor (le) hočeš
s'en vouloir de očitati si, kesati se

voveō -ēre, vōvī, vōtum (iz *u̯egu̯hei̯o, indoev. kor. *u̯egu̯h- zaobljubiti; pf. vōvī iz *vŏvēvī, sup. vōtum iz *vŏvētom, *vŏvētum, prim. skr. vāghát- zaobljubnik, molilec, umbr. vufetes = votivis, vufru menda = votivum, gr. εὔχομαι slovesno obljubljam, zaobljubljam, molim, εὐχή, εὐχωλή = lat. votum)

1. zaobljubiti (zaobljubljati), slovesno (svečano) obljubiti (obljubljati), obečati (obetati), posvetiti (posvečati, posvečevati): aedem, templum L., earum templa sunt publice vota et dedicata Ci., ludi voti L., nostri imperatores pro salute patriae sua capita voverunt Ci., se vovere pro re publica S. žrtvovati se, pro reditu victima vota cadet O.; z notranjim obj.: vota vovi Pl. naredil sem zaobljube, zaobljubil sem se, obljubil sem, vota (po novejših izdajah dona) puer (kot deček) solvit, quae femina voverat Iphis O.; z dat. personae: Herculi … decumam vovit Ci., Vulcano arma, fana Pallori L., hostica Tyrrheno vota est vindemia regi O.; z ACI, in sicer z inf. pr.: me inferre Veneri vovi iam ientaculum Pl.; toda klas. le z inf. fut.: vovisse dicitur, … uvam se deo daturum Ci., duo templa se Romae dedicaturum voverat Ci., pro victimis homines immolant aut se immolaturos vovent C., se pro aegro eo vovisse, ubi primum convaluisset, Bacchis eum se initiaturam L.; poklas. z ut: voverant, si victores forent, ut die festo Veneris virgines suas prostituerent Iust.; abs.: manus leviter pandata, qualis voventium est Q.

2. sinekdoha želeti, zahtevati, voliti komu kaj: quae modo voverat, odit O., quae voveam, duo sunt O., elige, quid voveas O.; z dat. personae: quid voveat dulci nutricula maius alumno H.; s finalnim stavkom: ut tua sim, voveo O. — Od tod subst. pt. pf. vōtum -ī, n

1. (za)obljubljeno, (za)obljubljeni predmet (dar), (za)obljubljena žrtev, posvečeni dar, starejše zaobljubek, posvečenina: spolia hostium Marcellus, Vulcano votum, cremavit L., lustramurque Iovi votisque (abl.) incendimus aras V. z zaobljubljenimi žrtvami, Caesar … dis Italis votum immortale sacrabat, maxuma ter centum totam delubra per Urbem V. večni spomenik (= spomenik, ki je Cezarja Avgusta naredil nesmrtnega), Danai … in suo voto latent Petr. = v zaobljubljenem (trojanskem) konju.

2. zaobljuba, obljuba: eius … nefaria vota cognovimus Ci., Veneri et Cupidini vota debere Ci. biti dolžan izpolniti zaobljube, vota facere (de aegroto, contra rem publicam) Ci. ali vota concipere Ci., L., O. ali suscipere Ci., N., suscipere pro aliquo L. ali vota nuncupare Ci., L., Plin. iun., Suet., Val. Max., Fest. ali (pesn.) vota canere (sc. Iunoni) V., vota ferre (ad deos bogovom) O. narediti (delati) zaobljube, (za)obljubiti ((za)obljubljati), vota solvere, persolvere Ci., Plin. iun., pro qua (sc. domo Caesaris) vota persolvere T. ali vota dissolvere Ci. ali exsolvere T. ali exsequi V. ali reddere O., tudi voto se exsolvere Petr. ali voto fungi Iust. obljube (obljubo), zaobljube (zaobljubo) izpolniti (izpolnjevati), uresničiti (uresničevati), divos in vota vocare V. ali deos votis vocare V. ob zaobljubah klicati bogove, obljubljati pri bogovih, cessare in vota V. odlašati z zaobljubami, voto teneri, voti religione obstrictum esse Ci. ep. ali obligari voti sponsione deo Ci. po zaobljubi (z zaobljubo) biti zavezan (biti dolžan), precibus et votis victoriam a dis exposcere Auct. b. Alx., in questus, lacrimas, vota effundi T., votum postulare Ap., votum facere aliquid kaj obljubiti, slovesno obljubiti: Papirius … dimicaturus votum fecit, si vicisset, Iovi pocillum vini Plin., vota signare (sc. litteris) Plin. iun., vota deûm (objektni gen.) V. bogovom storjene, damnabis tu quoque votis (abl.) V. tudi ti jih boš obsojal = zavezal k izpolnitvi njihovih zaobljub (uslišujoč njihove prošnje), voti damnari L., N. ali votorum damnari L. biti obsojen izpolniti svojo zaobljubo = biti zavezan (dolžan) izpolniti svojo zaobljubo, svojo željo videti izpolnjeno, videti, da se je … želja izpolnila; tako tudi voti damnatus L. ali voti reus V. zavezan (dolžan) izpolniti zaobljubo (če se je želja izpolnila); voti liberari L. obvezanosti izpolnitve storjene zaobljube.

3. occ.
a) vota (slovesne) zaobljube, ki so jih naredili državni uradniki 3. januarja za cesarjevo blaginjo: vota (sollemnia) pro incolumitate principis nuncupare, suscipere ipd. T., Plin. iun., votorum nuncupatio Suet.
b) zaobljuba pri sklepanju zakona in meton. svatba, zakonska zveza, zakon: togam quoque parari et voto et funeri Ap. kot svatbeno in tudi kot mrtvaško oblačilo, ad vota non posse pervenire Cod. Th., ad tertia vota migrare pozni Icti.
c) (z zaobljubo združena) molitev: pia vota O., di maris et caeli, — quid enim nisi vota supersunt? — solvere quassatae parcite membra ratis O., postrema miserorum vota Cu., vota praeire Cu. narekovati molitveno besedilo.

4. metaf. želja, hotenje, hlepenje, koprnenje: Petr., Plin., Plin. iun., Aur. idr., nocturna vota cupiditatum Ci., vota parentium Q., rebus supra vota fluentibus S. ap. Serv., Iust., ad omne votum Ps.-Q. (Decl.) po želji vseh, neque votum sibi neque animum deesse Suet., hoc erat, quod votis petivi V. = hoc erat in votis H. to sem si že davno želel, scire erat in voto Pers. želel sem, voto (votis) potiri O. doseči, kar si kdo želi, svojo željo videti izpolnjeno, voti potens O. dosegši, kar si je kdo želel = ki se mu je želja izpolnila, an venit in votum Attalicis ex urbibus una? H. ali te je prevzela želja po enem od … ?, ali si želiš enega izmed … ?, eius me conpotem voti vos facere potestis L. to željo mi vi morete izpolniti, tua corrige vota O., votum implere (izpolniti) Cu., vota facere Ci. želeti (si), id (hoc Q.) votum est Cels. to je želja = to si je želeti; z ut, ACI ali samim inf.: votum est, ut tantum exulceretur Cels., votum est longum morbum fieri Cels., vinci et succumbere votum est Prud.; o neživih subj.: alioqui vota arborum frugumque communia sunt nives diutinas sedere Plin. sicer si je za drevesa prav tako kakor za žita (treba) želeti, da …

voyage [vwajaž] masculin potovanje; vožnja (sem in tja)

voyage d'affaires, d'agrément, d'études, en groupe (ali: collectif), de noces poslovno, turistično, študijsko, skupinsko, poročno potovanje
voyage en Amérique; à Rome potovanje v Ameriko, v Rim
aller; partir en voyage iti na potovanje
voyage d'aller et retour potovanje tja in nazaj
voyage de début; inaugural prvo potovanje (ladje)
voyage d'essai poskusna vožnja
le grand voyage (figuré) smrt
voyage à travers l'Europe potovanje po Evropi
les gens du voyage cirkuški artisti
train qui fait le voyage Ljubljana-Belgrade vlak, ki vozi med Ljubljano in Beogradom
être en voyage biti na potovanju
faire un voyage napraviti potovanje
agence féminin; chèque masculin; frais masculin pluriel de voyage potovalna agencija, ček, stroški
bon voyage! srečno pot!

voz (množina: voces) ženski spol glas; ton; beseda, izraz; figurativno volilna pravica; figurativno odobritev, potrditev

voz activa, pasiva (gr) tvornik, trpnik
voz de la conciencia glas vesti
voz guía geslo (v slovarju)
voz de mando ukazovalen ton
voz de trueno gromoven glas
mala voz slab glas (sloves)
a voz en cuello, a voz en grito zelo glasno, kriče
a media voz s pridušenim glasom
a una voz enoglasno
de viva voz ustno; izrecno
en alta voz glasno
en baja voz tiho
ahuecar la voz govoriti z bolj globokim glasom
alzar (ali levantar) la voz glasneje govoriti, povzdigniti glas, koga grobo nahruliti
se le anudó la voz (fig) od razburjenja ni mogel govoriti
corre la voz govori se, šušlja se
dar una voz (a) komu zaklicati
llevar la voz cantante (fig) vladati
poner mala voz (a) koga v slab glas spraviti
tener voz (en) imeti posvetovalni glas (v)
tomar voz poizvedovati
voces pl vpitje, klici
voces de socorro klici na pomoč
juego de voces besedna igra
un secreto a voces javna tajnost
dar voces vpiti, kričati; na pomoč klicati
dar voces en desierto (fig) gluhim ušesom pridigati
estar pidiendo a voces kriče zahtevati, nujno hoteti

vôzel nœud moški spol (tudi mornarica)

gordijski vozel nœud gordien
napraviti (razvezati) vozel faire (défaire, délier) un nœud
presekati gordijski vozel (figurativno) couper (ali trancher) le nœud gordien
narediti vozel na robec faire un nœud à son mouchoir
ladja vozi 20 vozlov na uro le navire file 20 nœuds à l'heure

vozílo (-a) n veicolo, autoveicolo; mezzo; ekst. macchina:
parkirati, ustaviti vozilo parcheggiare, fermare la macchina
kolo, luči, vrata, zavore vozila la ruota, le luci, (i fari), la porta, la portiera, i freni del veicolo
bojno, oklepno vozilo mezzo blindato, corazzato
cestno, tirno, vodno, zračno vozilo veicolo stradale, veicolo su rotaia; natante, imbarcazione; aeroplano, aeromobile
dostavno, gasilsko, šolsko vozilo autofurgone, autoincendio, scuolabus
intervencijsko vozilo furgone cellulare, cellulare
osebno, tovorno, priklopno vozilo (auto)vettura, autocarro, rimorchio
rešilno vozilo autoambulanza, ambulanza
terensko vozilo fuoristrada
vesoljsko vozilo veicolo cosmico, spaziale
teh. vozilo na zračno blazino hovercraft
vozilo z žerjavom autogrù
vozilo za avtovleko autosoccorso
vozilo za bitumen bonza

vozíti conduire; véhiculer, voiturer, charrier, transporter; circuler

voziti se z avtom (vlakom, ladjo, kolesom itd. ) aller en voiture (en train, en bateau, à bicyclette, etc.), prendre la voiture (le train, le bateau, la bicyclette, etc.)
voziti 80 km na uro faire du 80 à l'heure
avtobus vozi dvakrat na dan le bus passe deux fois par jour
na kolesu se voziti aller à bicyclette (ali familiarno en vélo), familiarno faire de la bicyclette (ali du vélo), pédaler
na vrtiljaku se voziti faire un tour de manège

vozíti (vózim)

A) imperf.

1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
voziti avto guidare la macchina
voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità

2. portare, trasportare:
voziti tovor trasportare un carico
voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella

3. fare corse, viaggiare, andare:
avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
srečno vozi! buon viaggio!

4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa

5. pog. (v medmetni rabi)
ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
voziti kot za stavo correre come un bolide
voziti v tretji prestavi andare in terza
voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
voziti samokolnico scariolare
voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre

B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno

vozláti (-ám)

A) imperf.

1. annodare, fare nodi

2. intrecciare con nodi:
pren. spretno vozlati besede legate, tessere abilmente un discorso

B) vozláti se (-ám se) imperf. refl. aggrovigliarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pamet se mu je začela vozlati non ragiona più
na križišču se vse smeri vozlajo al bivio si incrociano tutte le direzioni
zgodba se vozla la storia si sta complicando

vpàd (vpáda) m

1. incursione, invasione, calata, discesa; scorreria; raid:
vpad barbarov calata dei barbari
turški vpadi v slovenske zemlje le incursioni dei turchi nelle terre slovene

2. fiz. incidenza:
vpad svetlobe incidenza della luce

vpíjati (-am) | vpíti (vpíjem)

A) imperf., perf. assorbire, imbeversi:
les vpija vlago il legno assorbe l'umidità
pren. vpijati nekoga besede bere le parole di qcn.

B) vpíjati se (-am se) | vpíti se (vpíjem se) imperf., perf. refl. penetrare; essere assorbito:
mazilo se vpija v kožo la pomata è assorbita dalla pelle

vpísati (vpíšem) | vpisováti (-újem)

A) perf., imperf. iscrivere, registrare, protocollare:
vpisati rezultate v rubriko iscrivere i risultati nella rubrica
vpisati vozilo registrare un veicolo
v register vpisati rojstva, smrti registrare le nascite, le morti
ekon. vpisati posojilo iscrivere un prestito, un mutuo
vpisati v registre dohodkov censire
vpisati v seznam iscrivere nella lista
jur. vpisati v zemljiško knjigo accatastare, accampionare

B) vpísati se (vpíšem se) | vpisováti se (-újem se) perf., imperf. refl. iscriversi:
vpisati se na univerzo iscriversi all'università

vplíven (très) influent

vpliven biti être très influent, avoir le bras long
imeti vplivne prijatelje avoir des amis influents (ali en haut lieu)
vplivno področje sphère ženski spol (ali zone ženski spol) d'influence

vprašánje question ženski spol , interrogation ženski spol , (v parlamentu) interpellation ženski spol

aktualno vprašanje question actuelle (ali d'actualité)
delavsko vprašanje question ouvrière
manjšinsko vprašanje question des minorités
načelno vprašanje question de principe
nerešeno, odprto vprašanje question ouverte (ali pendante, en suspens, indécise, pas résolue)
pravopisno vprašanje question d'orthographe
rasno vprašanje question raciale
sporno vprašanje question litigieuse (ali controversée), point litigieux, différend moški spol
usodno vprašanje question fatale (ali décisive pour le sort de, vitale, capitale)
vprašanje vesti cas moški spol de conscience
žensko vprašanje question féministe
življenjsko vprašanje question vitale, question de vie et de mort
postaviti vprašanje poser (ali soulever) une question, interroger, questionner quelqu'un
odgovoriti na vprašanje répondre à une question
o tem ni vprašanja il n'est pas question de cela, il n'en est pas question
sprožiti vprašanje soulever une question
to je vprašanje denarja c'est une question d'argent
to je samo še vprašanje časa ce n'est plus qu'une question de temps
kakršno vprašanje, takšen odgovor à sotte demande point de réponse

vprašánje (-a) n

1. domanda, quesito; interrogativo; interrogazione:
postaviti, zastaviti vprašanje fare, rivolgere una domanda
zasuti z vprašanji bombardare di domande
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
pisno, ustno vprašanje domanda scritta, orale
lit. retorično vprašanje domanda retorica

2. questione, problema:
manjšinsko vprašanje il problema, la questione delle minoranze
vprašanje beguncev il problema dei profughi
gospodarska, kulturna, politična vprašanja problemi economici, culturali, politici
doslednost je vprašanje časti la coerenza è questione d'onore
njegova odstavitev je le še vprašanje časa il suo siluramento è ormai soltanto questione di tempo
zmaga ni več vprašanje la vittoria non è più in questione
denar ni vprašanje non è problema di soldi

vprášati (-am) | vpraševáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. domandare, chiedere; richiedere, interpellare; consultare:
vprašati pisno, ustno chiedere per iscritto, a voce
vprašati za ceno chiedere il prezzo
vprašati po imenu chiedere il nome
vprašati z gibom roke, s pogledom chiedere con un cenno della mano, con lo sguardo, con gli occhi
vprašati za dovoljenje chiedere permesso
vprašati za nasvet specialista interpellare, consultare uno specialista
vprašati za račun chiedere il conto
vprašati po zdravju informarsi sulla salute
vprašati po kom richiedere notizie di qcn.

2. interrogare:
vprašati učenca interrogare l'alunno
vprašati koga matematiko interrogare qcn. la matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. tebe ni nihče nič vprašal sono affari che non ti riguardano
pren. za denar ne vprašam costi quel che costi
pren. vprašati za roko dekleta chiedere la mano della ragazza
PREGOVORI:
kdor vpraša, ne zaide bocca che tace mal si può aiutare
bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti più sanno essere le domande di un solo stolto che le risposte di sette saggi

B) vprášati se (-am se) | vpraševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. domandarsi, chiedersi

vpréči (vpréžem) | vprégati (-am) perf., imperf.

1. attaccare (il tiro);
vpreči skupaj apparigliare
vpreči v jarem aggiogare
vpreči, izpreči konja attaccare, staccare il cavallo

2. pren. far lavorare (sodo); mobilitare; aggiogare:
vpreči ljudi v delo far lavorare sodo la gente
vpreči vse sile za uresničitev cilja mobilitare tutte le forze per il raggiungimento dello scopo
vpreči koga v politiko aggiogare qcn. al carro della politica

vrábec moineau moški spol , passereau moški spol, familiarno pierrot moški spol

to čivkajo že vrabci na strehi (figurativno) cela court les rues, c'est le secret de polichinelle
bolje je vrabec v roki kot golob na strehi un tiens vaut mieux que deux tu l'auras, mieux vaut tenir que courir

vráč (-a) m stregone; sciamano; indovino:
plemenski vrač lo stregone della tribú
vrač z zagovorom odvrača nevarnost, zdravi bolezni lo stregone scongiura il pericolo, cura le malattie

vráčati (-am) | vrníti (-em)

A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
vrniti obisk restituire una visita
vrniti voščila contraccambiare gli auguri
vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
vračati zaupanje ridare fiducia
vrniti komu moč restituire le forze
šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
vračati obisk rendere la visita, rivisitare
vračati vabilo rinvitare
vračati zaseženo imetje derequisire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza

B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
PREGOVORI:
priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa