Franja

sklépati

sklepati iz česa tirer (ali déduire) une conséquence de
iz tega sklepam, da j'en conclus, j'en infére que

sklépati glej skleniti

sklepati iz (česa) deducir, inferir de (a/c)
iz tega se sklepa de ello de deduce, de ello se infiere
zaradi česar sklepamo, da ... por lo cual concluimos que...

skobčevka samostalnik
1. Melopsittacus undulatus (papiga) ▸ hullámos papagáj
2. zoologija Surnia ulula (sova) ▸ karvalybagoly
Le bradata sova, skobčevka in snežna sova živijo toliko na severu, da njihova razširjenost ne doseže naše male deželice. ▸ Csak a szakállas bagoly, a karvalybagoly és a hóbagoly él annyira északon, hogy az élőhelyük nem terjed ki kicsiny hazánkra.
Sopomenke: skobčja sova

skodélica (-e) f gosp. tazzina; ciotola, tazza:
čajna, kavna skodelica tazzina da tè, da caffè
skodelici na tehtnici i piatti della bilancia
teh. ležajna skodelica guscio di cuscinetto

skopuh samostalnik
lahko izraža negativen odnos, pogosto v leposlovju (o pretirani varčnosti) ▸ fösvény, fukar, zsugori
Tako bo stari skopuh končno pripravljen odšteti dvajset tisočakov. ▸ Így a vén fösvény végre készen áll majd húszezret kifizetni.
Ded, ki je slovel kot skopuh, je ugrabiteljem sporočil, da denarja ne bo dal. ▸ kontrastivno zanimivo A nagypapa, aki zsugoriságáról volt híres, azt üzente az emberrablóknak, hogy nem fizet.

skopuški pridevnik
(pretirano varčen) ▸ fösvény, fukar, zsugori
V kavarnah je skopuški starec zmeraj počakal, da so ostali gostje odšli, nato je s kavnih krožničkov pobral brezplačne kekse. ▸ A fösvény öreg a kávéházakban mindig megvárta, amíg a többi vendég távozik, majd a csészealjakról összeszedte az ingyenkekszet.
Nemški koncerni so pri donacijah političnim strankam vse bolj skopuški. ▸ A német konszernek a politikai pártoknak juttatott adományok terén egyre fukarabbak.
Medtem ko ne skopari pri lepotnih tretmajih, pa je toliko bolj skopuška pri nakupu oblačil. ▸ Miközben a szépészeti kezelések terén nem garasoskodik, annál zsugoribb a ruhavásárlásban.

skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
PREGOVORI:
skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa

skorajda [ô] nahezu, praktisch; (da ne rečem) um nicht zu sagen

skôrajda adv. pressoché, pressappoco, quasi, quasi quasi:
to je skorajda vse, kar vem o njem è pressoché tutto quello che so di lui
skorajda bi rekel, da je najlepša direi quasi che è la più bella

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo

skrájnost (-i) f eccesso, estremo; polit. oltranzismo:
iti v skrajnost andare negli estremi
gnati stvar do skrajnosti portare la cosa, la faccenda alle estreme conseguenze
padati iz skrajnosti v skrajnost andare da un estremo all'altro
do skrajnosti izrabiti prostor sfruttare lo spazio all'estremo

skrájšati to shorten; to abridge; to abbreviate

skrájšati odlomek v knjigi to abridge a passage in a book
da skrajšam (= na kratko povem) to cut a long story short
skrajšana izdaja an abridged edition

skrbéti

skrbéti za to care (for, about), to take care (of), to busy (ali to concern) oneself with (ali about); to be in charge (of something); to have (something) in one's care; to attend to, to see (ali to look) to (ali after); to mind (something); to provide for
on skrbi samo zase he always looks after number one, he thinks only of himself
skrbi (brigaj se) zase! mind your own business!
ne skrbi za tuje posle! mind your own business!, don't meddle in other people's business!
skrbi me I'm worried, I'm concerned about (something), it makes me uneasy, it causes me a lot of anxiety, it fills me with apprehension
skrbi me njeno zdravje her state of health fills me with apprehension
od 16. leta skrbim sam zase I have been on my own since I was (ali the age of) sixteen
skrbéti sam zase to shift for oneself, to fend for oneself
skrbel bom, da bo pravočasno dobil pismo I shall take care that he receives the letter in time
skrbéti mora za svoje otroke he must provide for his children
njihova usoda nas zelo skrbi we are deeply worried (ali pogovorno worried sick, worried stiff) about their fate
skrbela bom, da se knjige pravočasno vrnejo I will see (to it) that the books are sent back in time
ne skrbi! don't worry!
vsakdo naj skrbi (gleda) zase! every one for himself!

skrbéti (koga) preocupar

skrbeti za cuidar de, tener cuidado de, atender de, atender a, ocuparse de, preocuparse de
skrbeti za koga (streči mu, negovati ga) cuidar a alg
zase skrbeti cuidar de sí; proveer a sus necesidades
nič ne skrbite! ¡no se preocupe!
skrbeti za alarmarse por, preocuparse por, apenarse por, inquietarse por
tvoja bodočnost me skrbi me preocupa tu porvenir
skrbeti za svoje zdravje cuidar de su salud
skrbeti za to, da ... cuidar de que (subj), procurar que (subj)

skrí(va)ti esconder (pred kom de alg) ; fig ocultar ; (prikrivati) disimular

skriti se esconderse (pred a); ocultarse
skriti se pogledu ocultarse a la vista
ni mogel skriti svojega presenečenja no pudo disimular su sorpresa
on se lahko skrije pred mano (fig, se ne da primerjati z mano) él no tiene punto de comparación conmigo
skrivati se (otroška igra) jugar al escondite

skúšnja examen moški spol , épreuve ženski spol ; expérience ženski spol ; (gledališka) répétition ženski spol

pismena skušnja examen écrit, épreuve écrite, écrit moški spol
ustna skušnja examen oral, oral moški spol
življenjska skušnja expérience de la vie (ali du monde)
napraviti, izdelati, prestati skušnjo passer (ali réussir à, être reçu à) un examen
pasti pri skušnji échouer (ali être refusé) à l'examen, familiarno rater l'examen
iz skušnje par expérience
iz moje skušnje d'après mon expérience
skušnja uči da l'expérience enseigne que
skušnjo si pridobiti acquérir de l'expérience, gagner en expérience

skúšnja ensayo m ; examen m ; prueba f ; práctica f ; experiencia f

pismena (ustna) skušenost examen m escrito (oral)
(gledališka) glavna (generalna) skušnja ensayo general
pasti pri skušnji suspender (ali ser suspendido) en un examen
napraviti (izdelati, prestati) skušnjo aprobar un examen
skušnja nas uči, da ... la experiencia nos enseña que...
s tem aparatom imamo slabe skušnje este aparato ha dado malos resultados

skušnjav|a ženski spol (-e …) die Versuchung
biti v skušnjavi, da bi versucht sein zu
priti v skušnjavo in Versuchung geraten
spravljati v skušnjavo in Versuchung bringen

slabó adv.

1. male; poco:
slabo spati dormire male
slabo videti in slišati vedere e sentire male
slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
slabo končati finire malamente; male
slabo zaslužiti guadagnare poco
slabo poznati conoscere poco

2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
z očetom je slabo il padre sta male
v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
slabo mu gre gli affari vanno male
pijača mi slabo dene il bere mi fa male
pren. slabo kaže le cose si mettono male
pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano

slabó mal

slabo mi je me siento mal
slabo mi je postalo sentí un desfallecimiento
človeku postane slabo ob tem (es algo que) dá nauseas
bolniku gre slabo el enfermo va mal
slabo izvesti dela hacer mal (ali fam chapuceramente) a/c
biti slabo zapisan ser mal visto, estar mal conceptuado
slabo ravnati s kom portarse mal con alg, maltratar a alg, tratar mal a alg