Franja

scarification [skærifikéišən] samostalnik
medicina plitev podolgovat rez v kožo, razpraskanje, prask, skarifikacija

scarify [skǽrifai] prehodni glagol
razrezati kožo, opraskati; branati (tla)
figurativno zadeti v živec, ošvrkniti, oplaziti z ostro, neusmiljeno kritiko

scarrozzare

A) v. tr. (pres. scarrōzzo) voziti, prevažati s kočijo

B) v. intr. voziti se v kočiji

scat² [skæt]

1. samostalnik
udarec; pok; (deževni) naliv, ploha

2. prislov
v polomu (stečaju, konkurzu)

to go scat zrušiti se; priti v stečaj (konkurz), napraviti bankrot

scateō -ēre, star. in pesn. tudi scatō -ere -uī (–) (prim. lit. skasti skakati)

1. vrvrati, žuboreti, vzvrvra(va)ti, vrvraje izvirati: fontés scatr̆e, hérbis práta convestíriér ENN. AP. CI., qui (sc. fons) scatit LUCR., plano scatĕre atque erumpere campo LUCR.

2. metaf.
a) kupoma (trumoma, obilno v izdatni meri, izdatno) priti (prihajati) na dan, obilno (obiloma) se prikazovati (kazati): semina scatĕre foras possunt LUCR.
b) pogosto(ma), v obilni (izdatni) meri, v izdatnem številu se nahajati: cuniculi scatent iuxta in Hispania PLIN.
c) mrgoleti, poln biti česa, imeti kaj v izobilju, obil(ic)o česa imeti, obilovati s čim; (o konkr.) z abl.: PL., COL., MEL., AMM. idr., arx scatans fontibus L., scatentem beluis pontum ... palluit H., metallis scatet Hispania PLIN.; z gen.: terra ferarum nunc scatit LUCR.; (o abstr.) z abl.: ostentis Aristandri volumen scatet PLIN., puer argutiis … scatens GELL., quosdam scatere verbis GELL.; z gen.: scatebat irarum GELL. (o Ksantipi); z acc. pron. kot notranjim obj.: id tuus scatet animus PL.; abs. = prekipevati: AMM.

scaturriō (scatūriō) -īre -īvī (–) (scatēre) vrvrati, vzvrvra(va)ti, vrvraje izvirati, privre(va)ti, žuboreti, klokotati: de summo vertice fons scaturribat (sinkop. = scaturriebat) AP., sanguis defluit scaturiens PRUD.; pren.: scaturientes aurae sermonis PRUD., ista consideratio scaturivit in animo meo ex intimo corde meo AUG.

2. metaf. mrgoleti, poln biti česa, imeti kaj v izobilju, obil(ic)o česa imeti, obilovati s čim; z abl.: solum fontibus non scaturiat COL., summi scaturient montes (sc. fontibus) SEN. PH., Curio totus hoc scaturit CAELIUS AP CI. EP. kar prekipeva od tega (= od pristranskosti do svoje stranke), vestra vita ... ipsis peccatis scaturiens AUG.

scelotyrbē (sceloturbē) -ēs, f (tuj. σκελοτύρβη) ohromelost (paraliza, omrtvoudba) stegna ali kolena, hromota (hromost) v stegnu ali kolenu: stomacacen medici vocabant et scelotyrben ea mala PLIN.

scendibagno m invar. preproga v kopalnici

scene-dock [sí:ndɔk] samostalnik
shramba za kulise v gledališču, kulisarna; prostor za rekvizite

Schablonendenken, das, šablonsko mišljenje, mišljenje v šablonah

Schachtelbeteiligung, die, udeležba kapitalske družbe v drugi družbi (vsaj s 25 %)

schachteln devati škatle v škatle, zlagati eno v drugo

Schachtelung, die, zlaganje eno v drugo

Schärenküste, die, Geographie obala s številnimi otočki/skalnimi grebeni v morju

schassen suniti v rit, nagnati

Schattenkabinett, das, vlada v senci

Schattenkönig, der, kralj v senci

schauerartig Regenfälle: v obliki ploh

Schauerniederschläge, pl, plohe/nalivi, padavine v obliki ploh

schedare v. tr. (pres. schēdo)

1. katalogizirati

2. vnesti, vnašati v policijsko kartoteko