Franja

ángel ange moški spol

lep(a) kot angel beau (belle) comme un ange
angel varuh ange gardien
angel miru ange de (la) paix
angel smrti ange de la mort

angina ženski spol angina

angina de pecho angina pectoris

angína angine ženski spol

angina pectoris angine de poitrine

angína angina f ; agallas f pl

angina pectoris angina de pecho; estenocardia f

angine [ɑ̃žin] féminin, médecine angina

angine de poitrine angina pectoris

anglais, e [ɑ̃glɛ, z] adjectif angleški, britanski

Anglais masculin Anglež
Anglaise féminin Angležinja; masculin angleščina; féminin ležeča pisava; féminin navit koder
à l'anglaise na angleški način
pommes féminin pluriel de terre à l'anglaise na angleški način v pari kuhan krompir
filer à l'anglaise oditi brez poslovitve, posloviti se po francosko

angle [ɑ̃gl] masculin kot; vogal, ogel; figuré hrapava stran; vidik, stališče

angle droit, aigu, obtus, extérieur, intérieur pravi, ostri, topi, zunanji, notranji kot
angle de la rue ulični vogal
angle adjacent, alterne, correspondant prikot, izmenični kot, protikot
angle d'incidence vpadni kot
angle de visée zorni, vidni kot
sous l'angle de z vidika
sous un certain angle z nekega vidika, stališča
côtés masculin pluriel, sommet masculin d'un angle kraki, vrh kota
arrondir, adoucir les angles olajšati odnose med dvema osebama, ki sta v konfliktu

angléščina anglais moški spol , langue ženski spol anglaise

iz angleščine de l'anglais
v angleščini en anglais
v angleščino vers l'anglais

angléški anglais, d'Angleterre

angleška bolezen rachitisme moški spol
angleški jezik l'anglais moški spol, la langue anglaise
angleška kretnica croisement moški spol de passage double, traversée ženski spol de jonction
angleški rog cor moški spol anglais
angleški valček valse ženski spol lente
angleško francoski anglo-français
angleško francoski slovar dictionnaire moški spol anglais-français

angō -ere (anxī Gell.; sup. anctum in pt. pf. anxus navaja Prisc.; pt. pf. anctus pa P. F., a te oblike niso izpričane)

1.
a) (u)tesniti, stiskati, zadrgniti, zadrgovati, dušiti, daviti: angit (Hercules Caci) elisos oculos et siccum sanguine guttur V., angebar ceu guttare forcipe pressus O., angens utrāque manu suā guttura Sil., tussis anhela sues faucibus angit obesis V., anhelantem duro pectoris astrictu angere leonem Stat., vitis pluribus radicibus inter se connexis angitur Col. se zaduši; — od tod (telesno) stiskati, (telesno) tesnobo povzročati komu: ea colluvio... animantium... urbanos... angabat L., hi (pelli) in coitu anguntur Plin.
b) (krajevno) utesniti (utesnjevati): hostis aëre non pigro nec inertibus angitur undis Lucan., bellator equus in laevos angitur orbes Val. Fl.

2. pren. (duševno) stiskati, vznemirjati, plašiti, v strah spraviti (spravljati), mučiti: quae (causa) maxime angere atque sollicitam habere nostram aetatem videtur Ci., haec... cum indignitate angerent consulis animum L., parentes... eorum ea cura angebat L., pudor te malus angit H., poëta, meum qui pectus inaniter angit H. ki spravlja... s prevaro v strah, angebant Caecinam nequidquam omnia coepta T., ea res animum illius anxit Gell. Pogosto refl. ali pass. vznemirjati se, tesnobo (nemir) čutiti (v srcu), otožen biti: nec, qui anxii, semper anguntur Ci., audio te animo angi Ci. ep.; z loc.: absurde facis, qui angas te animi Pl., angebatur animi necessario, quod domum eius... iste reddiderat nudam Ci.; z abl. instrumenti: tot curis vigiliisque angi Ci., suis autem incommodis graviter angi non amicum, sed se ipsum amantis est Ci., angi et lacerari animi cupidine et noxarum metu S. fr., angi desiderio patriae L., infamiā alicuius angi T.; redko z de: de quo angor et crucior Ci. ep.; angor ali angor animo ali angit animum z ACI: peccasse... se non anguntur Ci., angebatur ferox Tullia nihil materiae in viro... ad audaciam esse L.; angor ali aliquem angit s kavzalnim stavkom: Ci. ep., Q., Plin. iun., Hannibalem... angebat, quod Capua... ab se multorum Italiae populorum animos averterat L.

angoisse [ɑ̃gwas] féminin tesnoba, bojazen, strah, groza; muka

angoisse de la mort strah pred smrtjo
être dans des angoisses mortelles biti v smrtni grozi

Angora ženski spol Angora ( ameriška španščina Angola)

gato de Angora angorska mačka

angustus 3, adv. -ē

1.
a) krajevno: ozek, tesen, ne prostoren, ne prostran (naspr. lātus, laxus, amplus): locus, domus, pontes Ci., aditus C., V., fines C., montes C. blizu skupaj stoječe, via, semita L., iter S., Lucr., mare N., fretum Lucr., aqua O., litus, nodus, pectus V., rima, cellae H., limes Lucan., frames Plin. iun., mensa Sen. tr., amictus Q., sus Plin. drobna, odor rosae Plin. ne (na) daleč dehteč, clavus Vell., Suet. ozek škrlatni rob na tuniki (prim. angusticlāvius), habenae Tib. nategnjeni, sagitta Cels. z ozko konico, hastae angusto et brevi ferro T., semitae angustissimae Ci., fauces portūs angustissimae C., tam anguste scriptum nihil est Ci., anguste sedere Ci. fr., anguste habitare Val. Max., angustius pabulari C. po ožjem prostoru, angustissime Pompeium continere C.; pesn.: intonet angusto pectore Callimachus Pr. ozkoprsno = v kratkih, preprostih stavkih; pogosto subst. angustum -ī, n ožina, ozek prostor, tesnoba: in angusto tendere (taboriti) L., angusta viarum V., T., thermopylarum angusta (= angustiae) Sen. ph., per angustum Lucr., in angusto si est Cels., in angusto laborare Sen. ph.; pren.: aliquid in angustum adducere, deducere, concludere Ci. utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati), in angustum deducere perturbationes Ci. strasti brzdati, (u)krotiti.
b) pren. časovno: kratek: nox O., dies O., Stat., angusti terminus aevi V., tempus Q.

2. pren.
a) tesen, stesnjen, neznaten, skop, reven, uboren: defensio Ci. ali oratio T. stesnjen, omejen, sensūs Ci. omejeni, res frumentaria C., aquatio Auct. b. Afr., angustam pauperiem pati H. na tesnem živeti, angustae civium domus T. uborno posestvo, res angusta domi Iuv., pectora angusta malis Sil., angustā differentiā Plin. z neznatnim razločkom, tenuis et angusta ingenii vena Q., cum spiritus eius (Demosthenis) esset angustior Ci. ep. ko mu je sapa pohajala, liberalitas angustior Ci. ep., fides angustior C. zmanjšan kredit, frumentum angustius provenerat C., angustius re frumentaria uti C., de numero pastorum alii angustius, alii laxius constituere solent Varr. nekateri več, drugi manj, aliis disputationibus abundantius occurrunt, aliis angustius Ci. v bolj skopi meri, angustius apud Graecos valere Ci. le v bolj omejenem (ožjem) smislu.
b) (o govoru) kratek, jedrnat, preprost: angusta atque concisa oratio Ci., angustae et concisae disputationes Ci., anguste dicere, facere Ci.; v slabem pomenu = po vsebini neumen, mučen: minutae angustaeque concertationes Ci., pungunt enim, quasi aculeis, interrogatiunculis angustis Ci.; od tod
c) (o mišljenju, značaju) neumen, ozkosrčen, nizek, nizkoten: consulum mentes angustae magnitudinem tanti imperii capere non poterant C., animi angusti et demissi erat Ci., nihil est tam angusti animi, tam parvi, quam amare divitias Ci., alii minuti et angusti Ci.
č) neprijeten, neugoden, slab, nevaren: res angustae Ci., rebus angustis animosus atque fortis appare H., spes ang. V., Sil., angustior petitio Ci., ea angustiora parietes faciunt Ci., angustius se habere Ci bolj v škripcih biti (pri spornem razpravljanju); pogosto subst. angustum -ī, n stiska, zadrega, sila: in angustum venire Ci. v zadrego priti, res est in angusto C. slabo kaže, in angusto spes est Cels.

anillo moški spol prstan, obroč

anillo de alianza, anillo de boda, anillo nupcial poročni prstan
anillo de sellar pečatni prstan
venir como anillo al dedo kot poklican priti; kot ulit pristajati
de anillo samo po naslovu (časten naslov)

ánima ženski spol duša

descargar el ánima de algn. komu poslednjo voljo izvršiti
¡en mi ánima! pri moji duši!
a las ánimas ob večernem zvonjenju; zvečer

animal [animal] masculin živo bitje; žival; figuré tepec, teslo, neotesanec

animal domestique, sauvage, expérimental domača, divja, poskusna žival
animal de boucherie žival za zakol
animal de trait vprežna žival
animal à sang chaud, froid toplo-, mrzlokrvna žival
espèce d'animal! neroda!
rien à faire avec cet animal-là! nič se ne da napraviti s tem teslom!
Société féminin protectrice des animaux Društvo za zaščito živali

animal moški spol žival; živina; tepec, bedak

animal de cuatro orejas (fam) vol, bik

animation [-sjɔ̃] féminin oživljenje, poživitev; živahnost, razigranost, navdušenje; razmah; živahen ulični promet, vrvež; razgibanost, aktivnost

avec animation živahno
cinéma masculin d'animation kino risanih filmov
mettre de l'animation dans quelque chose razgibati kaj

animer [-me] verbe transitif oživiti, razživiti; navdihniti, inspirirati, bodriti, spodbujati, razvneti, navdušiti; razgibati

s'animer zaživeti, razgibati se, razvneti se, razburiti se, razjeziti se
animer la foule contre l'agent spodbujati, razvnemati množico proti miličniku
je suis animé du désir de ... gorim od želje, da ...
il est animé des meilleures intentions navdihujejo ga najboljši nameni
rien ne sert de t'animer ainsi nima smisla, da se tako jeziš

ánimo moški spol duh; duša, čustvo, čud, mišljenje, misel, volja, namera; pogum

perder el ánimo, (de) caer de ánimo pogum izgubiti
cobrar ánimo pogum zbrati
estar en ánimo imeti voljo, hoteti
tener ánimo, hacer ánimo (de) nameravati
presencia de ánimo prisotnost duha
con ánimo de z namenom da
esparcir el ánimo razvedriti se
tener ánimos para biti zmožen za
¡ánimo! pogum!