Franja

sinuō -āre -āvī -ātum (sinus2)

1. (s)kriviti, ukriviti (ukrivljati), zakriviti (zakrivljati), upogniti (upogibati), zapogniti (zapogibati), (u)sločiti (usločati), (z)viti, zviti (zvijati), zaviti (zavijati): Cels., Mel., Arn., Cl., arcūs O. ali nervum Sen. tr. napeti, vela Ap. napeti, nabuhniti (nabuhovati), vzbuhniti (vzbuhovati), sinuatus arcus O., sinuetque (sc. equus) alterna volumina crurum V., pars cetera (anguium) pontum pone legit sinuatque immensa volumine terga V., flexos sinuavi corpus in orbes O., serpens sinuatur in arcus V., qualia dimidiae sinuantur cornua lunae O., luna sinuata in orbem Plin., gurges, curvos sinuatus in arcus O., nuntiavere accolae Euphraten … albentibus spumis … sinuare orbes T. da se krivi (sloči) v kroge, da dela kroge, duo baptisteria velut eiecta sinuantur Plin. iun., muri introrsus sinuati T. lokasto zidovje, donec (sc. Chaucorum gens) in Chattos usque sinuetur T. dokler se ne razprostre do Hatov.

2. metaf. lokasto izvotliti (izdolbsti): adhuc sana rodendo Cels.

sinus² -ūs, m (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena)

I. krivina, zavinek, zavina, ovinek, zavoj, trebušasta okroglina, oblina, krog, lok, oblok, vzbuh, vzbuhlina, vzboklina, izboklina itd.: draco serpit … revolvens sese conficiensque sinus e corpore flexos Ci. poet., serpit humum (sc. serpens) flectitque sinus O. se zvija v krivine (zavoje), sinus ossis Cels., P. Veg. okroglina, izboklina, votlina, sinus; o krivini vinjaka (vinjeka, trtnika): Col., media flexu modico sinum faciunt lunae maxime similem Cu. „(ob)lok“, cuneus cedendo sinum dedit in medio L. je ustvaril (naredil) v središču lok, (sc. pontus) sinu perfundit harenam V., illum unda accepit sinu V. v svoje krilo, ut, si hostis intravisset, fronte simul et sinu exciperetur T. da bi sovražnika … prijeli od spredaj in zajeli v loku, extremi sinus orbis V. najvzhodnejši lok zemlje; in ipso fit nodo sinus V. kotanjasta vdolbinica (zarezica) (za cepljenje s popki (popčanje)); lokasta ureditev las = koder: ut fieret torto nexiles orbe sinus (sc. comarum) O.; vzboklina, izboklina, vzbuh od vetra napetih jader in (meton.) jadro samo: Lucan., Sil., Q., pleno pandere vela sinu O., si quem debit aura sinum O. = če bo sapa napela jadra, če bo veter napel jadra, sinus implere secundos V. ugodno napeti jadra, pinus ventis effusum praebuerat sinum Tib., velorum plenos subtrahis ipse sinus Pr.; vzboklina (glob, vglobitev, trebuh) ribiške ali lovske mreže, meton. mreža sama: Pl. (?), pulcher adest onager: mitti venatio debet dentis Erythraei: iam removete sinus Mart., incidit Adriaci spatium admirabile rhombi … implevitque sinus Iuv.; mreža = pajčevina: quam laxus ad flatus ac non respuenda quae veniant sinus! Plin. —

II. occ.

1.
a) morski zaliv, zatòk, draga: Ci., S., H., Tib., Plin., Suet. idr., sinus ad urbem flectitur Ci., qui sinus quosdam obsedisse maritumos … dicuntur Ci., naves ex portu sinuque adversariorum abducere C., Thesprotius sinus L., Illyricos penetrare sinus V., sinus Tarenti V.; meton. kopno (kopnina, zemlja, ozemlje, dežela), ki tvori zaliv (zatok), ob zalivu ležeče kopno, zemeljski rt ipd.: testes sunt omnes sinus atque portus Ci., segetibus … maxime in sinu Aenianum evastatis L., iam in sinum Maliacum venerat (sc. z vojsko po kopnem) L., beatos Campaniae sinus promitti T., quantum ingenti terrarum sinu ambitur T., in ultimos Galliae sinus Iust.
b) pesn. poglobitev, vdolbina, kotanja, globel, razpoka, prepad, udrtina, udor, udorina, podor, ponor, starejše zaglobje zemlje, razse(d)lina: terra in ingentem sinum consedit L. se je močno vdrla, prišlo je do velike udorine, terra immenso sinu laxata patuit Sen. tr., immenso sinu placido quieta labitur Lethe vado Sen. tr.
c) metaf. (o gorah) izstopajoči del, štrleči del, štrlina, čelo: paullatim laxare se sinus montium coeperant Cu., velut sinu quodam flexuque curvatum Cu.

2.
a) vzboklina pri obleki, guba, zgiba, zagiba, pregib, nabòr, nabórek, gubovje, gubosklad: sinu ex toga facto L., sinus vestis, quem nodo colligarat Cu., croceam chlamidem sinusque in nodum collegerat auro V., nuda genu nudoque sinus collecta fluentis V., sinūs implere floribus O., plenos flore referre sinus O.; poseb. guba (vzboklina, nabor, zgiba, pregib, nabòr) rimske toge, ki so jo dajali čez levo ramo in roko ter jo z levico držali skupaj tako, da je preko prsi nastala široka guba (zgiba), v kateri so kot v kakem toku ali žepu hranili in nosili razne reči: sinus togae L., sinus praetextae Suet., sinum effundere (razpustiti) L.; preg.: aliquid ferre sinu laxo H. v ohlapni zgibi (gubi), torej tako, da se lahko izgubi = malo se brigati za kaj, malo biti mar komu za kaj.
b) tok, žep, denarnica (denar so nosili v gubi toge): cedo mihi ex ipsius sinu litteras Syracusanorum Ci., litteras in sinu ponere L., sinūs ponderat Pr. preiskuje žepe, aurum in sinu eius invenerunt Q., sinum subducere alicui rei Sen. ph. ne hoteti sprejeti česa, braniti se česa, otepati se česa, eorum in sinum omnia congerebant Plin. iun., abditis pecuniis per occultos aut ambitiosos sinus T. v žepih (denarnicah) nizkih in višjih oseb, rapinarum provincialium sinus Plin. (o osebi) = „dajalec v žep“, prikrivalec, potuhar, zatajevalec, utajevalec, exquiri novos sinus et varia praedandi vocabula T., praedam omnem in sinum contulit Lamp. je vtaknil v svoj žep, si je prisvojil; pren.: optatum negotium sibi in sinum delatum esse dicebat Ci. da mu je … (nepričakovano) „padlo v krilo (v naročje)“ = da ga je bil … (nepričakovano) deležen; meton. telesni del pod togino gubo, nedra, nedrje, prsi, naročje, krilo, roke, od tod tudi objem: manum in sinum meretrici ingerere Ter., venisti in sinum tuae mimulae Ci., scortum in sinu consulis recubans L., in sinu iuvenis ponere cervicem O., in sinu natos tenere O., paternos in sinu ferens deos H., usque metu micuere sinus O., implevitque sinum sanguis V., opposuit sinum stricto ferro T., sinum ad ima crura deduxit Suet., sinu germanam amplexa fovebat V., gelu rigentem colubram sinu fovit Ph., rapta sinu matris O., sinus meos fugit Pr.; preg.: in sinu gaudere Ci. veseliti se v notranjosti (v sebi, v srcu) = skrivoma, skrivaj, na skrivnem, potiho(ma), na tihem; prim. Sen. ph. (Epistula 105, 3), tacito gaudeat ille sinu Tib., in tacito cohibe gaudia clausa sinu Pr., plaudere in sinum Tert. na tihem zase; occ. drob, (materino) telo: tacto concipit illa sinu O.
c) pesn. sinekdoha gubasto (nagubano, zgubano) oblačilo, v pl. = obleka: Tyrio prodeat apta sinu Tib., aurato ali purpureo conspicienda sinu O., indue regales sinus O., herbas imitante sinu Stat., enormes non ille sinus … legens Stat. —

III. metaf.

1. nedrje, krilo, naročje = prisrčna ljubezen, prisrčno občevanje, ljubeznivo varstvo, ljubeznivo (prijazno) zavetje, ljubezniva (prijateljska) obramba ali zaščita: non gestandus in sinu est? Ter. zelo ljubiti in čislati, in sinu est meo Ci. ep. moj ljubljenec je, eum res publica suo sinu complexuque recipiet Ci., adulescens ex sinu patriae ereptus Ci., aliquem ex sinu gremioque patriae abstrahere Ci., Bibulum noli dimittere ex sinu tuo Ci. ep., genus de eius dilectu, immo vero de complexu eius et sinu Ci. izmed njegovih prijateljev in zaupnikov, calumniatores ex sinu suo apponere Ci., si in amici sinu defleas Plin. iun., simulationum falsa in sinu avi perdidicerat T., res publica in Vespasiani sinum cessisset T., confugit in sinum tuum concussa res publica Plin. iun., sinum praebere tam alte cadenti Sen. ph., cubiculum ac sinum offere T. zaupanje.

2. occ.
a) notranjost, notrina, sreda, sredina, osrčje: in sinu urbis sunt hostes S., in hoc urbis otio et intimo sinu pacis Plin. iun. prav sredi miru, in urbe ac sinu cavendum hostem T., in sinu bellum Sil., nascuntur in ipso bella sinu Cl.
b) globina, zakotje, zakotek: Ci., non enim fecimus altos nimis et obscuros in his rebus quaestionum sinus Gell. pri teh preiskavah nisem zašel v preskrivne (prevelike, prehude) globine.
c) oblast, moč (prvotno „žep“): opes Cremonesium in sinu praefectorum fore T., omnem fortunam in sinu meo habui Dig.

sir [sə:]

1. samostalnik
(zvalnik) gospod!

yes, sir da, gospod!, zastarelo gospod(ar), zapovednik; (v pismu) spoštovani gospod; plemiški naslov baroneta in viteza (knight), ki se vstavi vedno pred krstno ime (Sir Winston Churchill, pogovorno Sir Winston); naslov sir se daje dečku v znak graje, ukora, negodovanja
sir! gospod!
sirs! gospodje!
(ironično) sir critic! gospod kritik!
I beg your pardon, sir oprostite, gospod!

2. prehodni glagol
nagovoriti koga s sir
(gospod)

don't sir me! ne reci(te) mi gospod!

sistemare

A) v. tr. (pres. sistēmo)

1. urediti, urejati; pospraviti, pospravljati:
sistemare i libri pospraviti knjige

2. poravnati:
sistemare una lite poravnati spor

3. nastaniti

4. zaposliti, zaposlovati

5. (ugodno) poročiti:
cosa non farebbe per sistemare la figlia česa vsega ne bi storil, da poroči hčerko!

6. pog. kaznovati:
sistemare qcn. per le feste dati komu pošteno lekcijo

B) ➞ sistemarsi v. rifl. (pres. mi sistēmo)

1. nastaniti se

2. zaposliti se

3. poročiti se

Sīsyphus (pesn. tudi Sīsyphos) -ī, m (Σίσυφος) Sízif

1. Ajolov (Eolov) sin, Salmonejev brat, kralj v Korintu, zloglasen hud in premeten razbojnik. Ubil ga je Tezej, v podzemlju pa ga je doletela obsodba, da mora večno valiti navkreber skalo, ki se vedno zakotali nazaj navzdol: Hyg., Pr., Serv. idr., Sisyphus versat saxum sudans nitendo neque proficit hilum Luc. fr. ap. Ci., Ulixi Sisyphique prudentia Ci., aut petis aut urgues ruiturum, Sisyphe, saxum O., vafer Sisyphus H. Od tod
a) adj. Sīsyphius 3 (Σισύφιος) α) Sízifov: Sen. tr., Serv., labores Pr., sanguine cretus Sisyphio O. = Odisej, ki je bil baje sin Sizifa in Antikleje; ta se je pozneje omožila z Laertom. β) = koríntski (ker je bil Sizif kralj v Korintu): opes O., Isthmos Sil., portus (= Corinthus) Stat.
b) patron. Sīsyphidēs -ae, m (Σισυφίδης) Sizifíd = Sizifov sin (= Odisej; gl. a) α)).

2. pritlikavec triumvira Antonija, ki so ga zaradi njegove premetenosti imenovali Sizif: H.

sít rassasié ; (naveličan) dégoûté, fatigué, blasé

sit sem je suis rassasié
biti sit česa (en) avoir assez de quelque chose, être las de quelque chose, familiarno en avoir plein le dos, popularno en avoir marre (ali sa claque)
najesti se do sitega se rassasier, manger à satiété, familiarno manger son soûl (ali son content)
tega sem sit do grla j'en ai par-dessus la tête
da bo volk sit in koza cela (pour) ménager la chèvre et le chou

sít harto ; (naveličan) cansado

biti sit haber comido bastante
najesti se do sitega comer hasta la saciedad, saciarse; hartarse
biti sit česa estar harto de a/c, fig estar cansado (ali hastiado) de a/c
tega sem že do grla sit estoy de ello hasta la coronilla (ali hasta los topes)
da bo volk sit in koza cela para salvar cabra y col

sìt (síta -o)

A) adj.

1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
sit kot boben pieno come un tamburo

2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.

3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco

B) síti (-a -o) m, f, n
najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
PREGOVORI:
siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno

sit down neprehodni glagol
sesti, usesti se (to table k mizi)
posvetiti se (to čemu)
mirno prenašati (under kaj)

to sit down under an insult mirno požreti žaljivko
to sit down before a town vojska utaboriti se pred mestom, pred obleganjem
to sit o.s. down sesti, usesti se
prehodni glagol to sit s.o. down prisiliti koga, da sede

sitella -ae, f (demin. situla vrč) žrebovnica, žara ali vrč za glasovanje ali žrebanje, trebušasta posoda z ozkim vratom, napolnjena z vodo; ko so lesene žrebe zmetali v to posodo, so jo potresli in vsakokrat je zaradi ozkega vratu na vrh splaval le en žreb, ki so ga vzeli iz posode in po njem določili vrstni red glasovanja: Pl., Corn., sitellaque lata est, ut sortirentur tribus L., de aliquo deffere sitellam Ci. žrebati (glasovati) o kom, svoj glas da(ja)ti glede koga.

sitnariti glagol
1. (nergati) ▸ akadékoskodik, gáncsoskodikNajbolj bo trpel vaš partner, saj boste kar naprej nekaj sitnarili in mu očitali. ▸ A leginkább a partnere fogja megsínyleni, hiszen maga állandóan akadékoskodik vele és szemrehányásokat tesz neki.
Namesto da doma sitnarite in ne veste, kam bi sami s sabo, se odpravite v družbo. ▸ Ahelyett, hogy otthon akadékoskodna, és nem tudja mit kezdjen magával, inkább menjen a társaságba.
Videti je, da se dolgočasi in zato sitnari. ▸ Úgy tűnik, hogy unatkozik, és ezért gáncsoskodik.

2. (zahtevati; gnjaviti) ▸ nyaggat, kötözködik, kötekedikNe vem, kaj bi bilo z mojim sinom, če ne bi vztrajno sitnarila, da dobi zaščitno zdravilo. ▸ Nem tudom, mi lenne a fiammal, ha nem kötözködtem volna folyamatosan, hogy megkapja a gyógykészítményt.
Sopomenke: dlakocepiti

sítnost annoyance, trouble, inconvenience; worry; bother; nuisance; disagreeableness

kakšna sítnost! what a nuisance!
žal mi je, da vam delam, povzročam sítnosti (I am) sorry to give you such trouble
z njim bomo imeli še mnogo sítnosti we are going to have a lot more trouble with him
imam dovolj sítnosti s teboj I have enough trouble with you
povzročati sítnost to cause inconvenience
rad bi ti prihranil to sítnost (nevšečnost) I should have liked to spare you this annoyance

sȉto s sito: krupno, rijetko, gusto sito; ja sam prošao sito i rešeto marsikaj sem doživel na svetu; novo sito o klinu visi vsak novinec se trudi, da bi delo opravil kar najbolje; biti na -u i rešetu = biti prosijan kroz sito i rešeto = proći kroz sito i rešeto biti zelo preizkušen; novo sito na visoko seje, sije novo sito drobno seje

skákati (skáčem) | skočíti (skóčim) imperf., perf.

1. saltare; balzare;
skakati od veselja saltare dalla gioia
skočiti s fotelja balzare dalla poltrona
skočiti iz postelje saltare dal letto
skočiti na tla saltare a terra
skočiti v morje tuffarsi in mare
skakati sonožno saltare a piè pari
skakati kot gams saltare come un camoscio
skakati na glavo, na noge saltare a testa in giù, saltare sui piedi
skakati s padalom saltare col paracadute
skakati s smučmi saltare con gli sci

2. (poskakovati) saltellare

3. avventarsi su:
pes je besno skakal v tujca il cane si avventò furioso sull'estraneo

4. pren. correre:
ves dan skakati po trgovinah, od urada do urada correre tutto il giorno per i negozi, da un ufficio all'altro

5. (hitro naraščati in upadati) saltare; procedere a sbalzi:
temperatura skače la temperatura sale e scende

6. saltare (da un argomento all'altro, di palo in frasca)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. skakati čez plot correre la cavallina; fare le corna a qcn.
skakati pred očmi ballare davanti agli occhi
skakati drug čez drugega susseguirsi rapidamente
skakati si v lase accapigliarsi
skočiti vstran sfagliare
ne dobiš, pa če iz kože skočiš non lo avrai neanche se ti fai in quattro
skočiti komu v besedo interloquire nel discorso di qcn.
srce mu je skočilo v hlače prese paura; se la fece addosso
skočiti v hlače, obleko vestirsi in fretta
skočiti v zakonski jarem sposarsi
skočiti v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
šport. skakati čez konja, čez kozo saltare il cavallo, il plinto
skakati v daljino, višino, s palico saltare in lungo, in alto, con l'asta
skakati v vodo tuffarsi

skála¹ (-e) f

1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
previsna skala roccia a strapiombo

2. pren. roccia;
skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi

skandirati glagol
1. (vzklikati) ▸ skandálV Sloveniji se redko zgodi, da občinstvo skandira, zlasti je to redko na koncertih klasične glasbe. ▸ Szlovéniában ritkán fordul elő, hogy a közönség skandál, különösen a komolyzenei koncerteken.Ko je prišel, so vsi vstali in ob glasbi skandirali njegovo ime. ▸ Amikor megérkezett, mindenki felállt, és az ő nevét skandálta, zenével a hattérben.Protestniki so skandirali slogane, kot so: "Luke ne damo!" ▸ A tüntetők szlogeneket skandáltak, például hogy „Lukát nem adjuk!”.Navijači so na stadionu skandirali: "Naj ostane, naj ostane!" ▸ A szurkolók a stadionban azt skandálták, hogy: „Maradjon, maradjon!”
"Mate, Mate, navijamo zate," so skandirali ljubitelji boksa. ▸ „Mate, Mate, szurkolunk neked” – skandálták a bokszrajongók.

2. (o podajanju pesmi) ▸ skandálMnoge učiteljice še vedno učijo otroke skandirati pesmi. ▸ Sok tanárnő még mindig úgy tanítja a gyerekeket, hogy skandálják a verset.Vse več avtorjev "repa", poje ali vsaj skandira svoje verze. ▸ Egyre több rapszerző énekli vagy legalábbis skandálja a saját verseit.

skepticizem samostalnik
1. (dvom) ▸ szkepticizmusNajboljša obramba je zdrava mera skepticizma, kadar koli prejmete elektronsko sporočilo, ki trdi, da prihaja od katere izmed spletnih trgovin ali finančnih institucij. ▸ A legjobb védekezés az egészséges mértékű szkepticizmus, ha olyan e-mail érkezik, amelyben az szerepel, hogy a feladója valamely webshop vagy pénzügyi intézet.

2. filozofija (skepsa) ▸ szkepticizmus

sklánjati gramatika to decline

ki se (ne) da sklánjati declinable (indeclinable)
sklánjati se (skloniti se) to bend (nad mizo over the table), to bend down, to bow, to stoop

skleníti to decide, to take a decision; to make up one's mind; to resolve, to be resolved, to form a resolution; to determine; (končati) to close, to terminate, to conclude

skleníti mir to make peace
sklenil je, da bo še malo počakal he resolved to wait a little longer
skleníti pogodbo to make a contract, to contract
skleníti račun to close an account
skleníti svoj govor s temi besedami to conclude one's speech with these words
trdno so sklenili (so odločeni), da nas bodo uničili they are bent on ruining us
skleníti mednarodno pogodbo to conclude an international treaty

skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.

1. congiungere, unire, chiudere:
skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera

2. chiudere, stringere:
skleniti pest stringere il pugno

3.
skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte

4. (končati) concludere:
skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
skleniti svoje dni, življenjsko pot morire

5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
sklepati s sofizmi sofisticare

6. stipulare, contrarre:
skleniti pogodbo stipulare un contratto
sklepati prijateljstva contrarre amicizie
skleniti posel concludere un affare
jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
skleniti zavezništvo allearsi (con)
jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
sklepati kompromise patteggiare
sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.

7. decidere:
sklenil je oditi decise di andarsene