Franja

aduggiare

A) v. tr. (pres. aduggio) knjižno

1. škoditi s svojo senco; metati senco, zasenčiti

2. osušiti

3. pren. škoditi, škodovati:
l'invidia aduggia l'amicizia zavist škoduje prijateljstvu

B) ➞ aduggiarsi v. rifl. (pres. mi aduggio) knjižno osušiti se, shirati

adulá -éz vt. laskati se, prilizovati se, dobrikati se

adular laskati se, prilizovati se, klečeplaziti pred

adulare

A) v. tr. (pres. adulo) prilizovati se, laskati komu:
adulare la vanità di qcn. laskati nečimrnosti nekoga

B) ➞ adularsi v. rifl. (pres. mi adulo) precenjevati se, domišljati si

adulate [ǽdjuleit] prehodni glagol
prilizovati, laskati, dobrikati se

aduler [-le] verbe transitif prilizovati se (quelqu'un komu), klečeplazno laskati se; oboževati

aduler tous les pouvoirs klečeplaziti, »kaditi« vsem oblastem
adulé du public oboževan od občinstva

adunare

A) v. tr. (pres. aduno)

1. zbrati

2. obsegati, vsebovati:
questo volume aduna tutti i suoi scritti ta zvezek vsebuje vsa njegova dela

B) ➞ adunarsi v. rifl. (pres. ci aduniamo)

1. zbrati se, zborovati

2. pren. združevati se, biti združen

advance¹ [ədvá:ns]

1. prehodni glagol
naprej pomikati, pospešiti; predlagati; dati predujem, posoditi; podražiti

2. neprehodni glagol
naprej se pomikati, napredovati; dvigati se, rasti; izjaviti

to advance a solution for izdati odlok o čem
to advance an opinion povedati mnenje
to advance a claim zahtevati kaj

advene [ædví:n] neprehodni glagol
pridružiti, pritakniti se

advenir* [advənir] verbe intransitif dogoditi se, zgoditi se

advienne que pourra! naj se zgodi, kar hoče
que peut-il advenir d'un pareil projet? kaj naj rezultira iz takega načrta?

advenir priti; zgoditi se

adventure¹ [ədvénčə] samostalnik
pripetljaj, dogodivščina, pustolovščina; naključje; špekulacija
mornarica manjši tovor, ki se prevaža zastonj; mornarska prtijaga

adventure² [ədvénčə]

1. prehodni glagol
izpostaviti (nevarnosti), na kocko postaviti

to adventure one's life postaviti življenje na kocko

2. neprehodni glagol (on, upon)
upati si, poskusiti (in, into)
tvegati, izpostaviti se nevarnosti

advise [ədváiz] prehodni glagol & neprehodni glagol (with)
posvetovati se, svetovati; sporočiti, obvestiti

to advise against (ali to the contrary) odsvetovati

advocate² [ǽdvəkeit] prehodni glagol
braniti, zagovarjati, zavzemati se; priporočati

aerārius 3 (aes)

1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.

2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erarni tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his... equi adempti,..., tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare CI. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3).

aero... (gr. , lat.) prvi del zloženk, ki se nanaša na zrak, letalo ali letalstvo

āërophobus -ī, m (gr. ἀεροφόβος) boječ se zraka: Cael.

aeropostale

A) agg. nanašajoč se na letalsko pošto

B) m poštno letalo

aérotrain [-trɛ̃] masculin vozilo (na eni tračnici), ki se premika na zračni blazini