Franja

scarcement [skɛ́əsmənt] samostalnik
vdolbina v zidu; stopnica, ki nastane pri taki vdolbini

scare [skɛ́ə]

1. samostalnik
(paničen) strah, preplah, panika; preplašenost; senzacionalen naslov v časopisu

war scare vojna psihoza
a scare on the Stock Exchange panika na borzi
you gave me a scare pošteno ste me prestrašili
to throw a scare into s.o. prestrašiti koga

2. prehodni glagol
prestrašiti, preplašiti; splašiti (ptice)

to be scared of s.th. bati se česa
to be scared stiff biti trd od strahu
to scare the pants off sleng prestrašiti
to scare away preplašiti, razplašiti, pregnati
to scare up, to scare out preplašiti; pogovorno zbrati skupaj (denar ipd.)
neprehodni glagol
ustrašiti se, prestrašiti se

he does not scare easily njega ne uženeš (tako) lahkó v kozji rog

scarification [skærifikéišən] samostalnik
medicina plitev podolgovat rez v kožo, razpraskanje, prask, skarifikacija

scarify [skǽrifai] prehodni glagol
razrezati kožo, opraskati; branati (tla)
figurativno zadeti v živec, ošvrkniti, oplaziti z ostro, neusmiljeno kritiko

scarrozzare

A) v. tr. (pres. scarrōzzo) voziti, prevažati s kočijo

B) v. intr. voziti se v kočiji

scat² [skæt]

1. samostalnik
udarec; pok; (deževni) naliv, ploha

2. prislov
v polomu (stečaju, konkurzu)

to go scat zrušiti se; priti v stečaj (konkurz), napraviti bankrot

scateō -ēre, star. in pesn. tudi scatō -ere -uī (–) (prim. lit. skasti skakati)

1. vrvrati, žuboreti, vzvrvra(va)ti, vrvraje izvirati: fontés scatr̆e, hérbis práta convestíriér ENN. AP. CI., qui (sc. fons) scatit LUCR., plano scatĕre atque erumpere campo LUCR.

2. metaf.
a) kupoma (trumoma, obilno v izdatni meri, izdatno) priti (prihajati) na dan, obilno (obiloma) se prikazovati (kazati): semina scatĕre foras possunt LUCR.
b) pogosto(ma), v obilni (izdatni) meri, v izdatnem številu se nahajati: cuniculi scatent iuxta in Hispania PLIN.
c) mrgoleti, poln biti česa, imeti kaj v izobilju, obil(ic)o česa imeti, obilovati s čim; (o konkr.) z abl.: PL., COL., MEL., AMM. idr., arx scatans fontibus L., scatentem beluis pontum ... palluit H., metallis scatet Hispania PLIN.; z gen.: terra ferarum nunc scatit LUCR.; (o abstr.) z abl.: ostentis Aristandri volumen scatet PLIN., puer argutiis … scatens GELL., quosdam scatere verbis GELL.; z gen.: scatebat irarum GELL. (o Ksantipi); z acc. pron. kot notranjim obj.: id tuus scatet animus PL.; abs. = prekipevati: AMM.

scaturriō (scatūriō) -īre -īvī (–) (scatēre) vrvrati, vzvrvra(va)ti, vrvraje izvirati, privre(va)ti, žuboreti, klokotati: de summo vertice fons scaturribat (sinkop. = scaturriebat) AP., sanguis defluit scaturiens PRUD.; pren.: scaturientes aurae sermonis PRUD., ista consideratio scaturivit in animo meo ex intimo corde meo AUG.

2. metaf. mrgoleti, poln biti česa, imeti kaj v izobilju, obil(ic)o česa imeti, obilovati s čim; z abl.: solum fontibus non scaturiat COL., summi scaturient montes (sc. fontibus) SEN. PH., Curio totus hoc scaturit CAELIUS AP CI. EP. kar prekipeva od tega (= od pristranskosti do svoje stranke), vestra vita ... ipsis peccatis scaturiens AUG.

scelotyrbē (sceloturbē) -ēs, f (tuj. σκελοτύρβη) ohromelost (paraliza, omrtvoudba) stegna ali kolena, hromota (hromost) v stegnu ali kolenu: stomacacen medici vocabant et scelotyrben ea mala PLIN.

scendibagno m invar. preproga v kopalnici

scene-dock [sí:ndɔk] samostalnik
shramba za kulise v gledališču, kulisarna; prostor za rekvizite

Schablonendenken, das, šablonsko mišljenje, mišljenje v šablonah

Schachtelbeteiligung, die, udeležba kapitalske družbe v drugi družbi (vsaj s 25 %)

schachteln devati škatle v škatle, zlagati eno v drugo

Schachtelung, die, zlaganje eno v drugo

Schärenküste, die, Geographie obala s številnimi otočki/skalnimi grebeni v morju

schassen suniti v rit, nagnati

Schattenkabinett, das, vlada v senci

Schattenkönig, der, kralj v senci

schauerartig Regenfälle: v obliki ploh