Franja

bīnī -ae -a, gen. pl. bīnûm, num. distributivum, delilni števnik (prim. bis)

1. po dva, po dvoje: describebat censores binos in singulas civitates Ci., Carthagine quotannis annui bini reges creabantur N., singulas binae ac ternae naves circumsteterant C., illos binas aut amplius domos continuare S., nec, quae sint singula, bina vide O. ne vidi vsega dvojno, bina die siccant ovis ubera V., pocula bina et duo crateras V. dva para čaš; pri števnikih: bini ducenti Philippi Pl. dvakrat 200 = 400, bina milia Ci., L. idr. dvakrat po 1000 = 2000; subst. neutr. pl.: fieri bina Lucr., findi in bina secando Lucr. na dvoje; poseb. pri množenju: si, bis bina quot essent, didicisset Ci. 2 krat 2.

2. (pri subst., ki so pl. tantum ali imajo v pl. drugačen pomen kakor v sg.) dva: bina castra Ci., binae copiae Ci. dve četi, binae litterae Ci. dve pismi, bini ludi Ci., bina spolia L.

3. (pri osebah in stvareh, ki spadajo skupaj) dvoje, dvojica, par: bini boves Pl., omnes bini consules Varr. obadva konzula, binos (scyphos) habebam Ci., bini tabelarii Ci. ep. dvojica pismonoš z isto vestjo, aures binae, fetus bini, bina frena, bina manu crispans hastilia V., binas amicas habere O. dve ljubici hkrati. — Sg. bīnus 3 podvojen, le dvakrat pri Lucr.: bina supellex, binum corpus.

biomasa samostalnik
1. (vir energije) ▸ biomassza
2. biologija (rastline ali živali) ▸ biomassza

bios -iī, m (gr. βίος) „življenje“, ime znanega gr. vina z zdravilno močjo: Plin.

bipālium -iī, n (bi in pāla) dvojna lopata; met. dvojna jama (zareza) = z dvojno lopato zarezana, globoka 2 do 3 čevlje: Ca., Varr., Col., Plin.

bipatēns -entis (bi in patēre) dvojno odprt: portae V. odprta dvojna vrata, tecta V. dvorane z odprtimi dvojnimi vratnicami.

bipēs -pedis (bi in pēs) dvonog, dvonožen: deus Ci., equi V. konji (morskih božanstev) z ribjim repom, Aegyptii mures bipedes ambulant Plin. hodijo po dveh nogah, bipes asellus Iuv. dvonogi osel = tepec, mensa Mart.; subst. bipedēs -um, m dvonožci: replevit eam (terram) bipedibus et quadrupedibus Vulg.; zaničlj. o osebah: omnium non bipedum solum, sed etiam quadrupedum impurissimus Ci., omnium bipedum nequissimus Modestus ap. Plin. iun.

Opomba: V neutr. pl. bipedia Aug.

bird [bə:d] samostalnik
ptič, ptičica
sleng deklica, dečko, oseba
ameriško, sleng navdušenec; čudak

figurativno old bird lisjak, zvitorepec, tič
to do s.th. like a bird zelo rad, z lahkoto kaj narediti
bird of calm vodomec
the early bird catches the worm rana ura zlata ura
cock bird ptičji samec
birds of a feather flock together ene vrste ptiči skupaj letijo, Šimen Šimnu gode
fine feathers make fine birds obleka dela človeka
to give the bird zavrniti, odkloniti, izžvižgati
a bird in the hand is worth two in the bush boljši danes vrabec kakor jutri zajec, bolje drži ga kot lovi ga
hen bird ptičja samica
to hit the bird in the eye v črno zadeti
bird of Jove orel
bird of Juno pav
to kill two birds with one stone dve stvari hkrati opraviti, dve muhi naenkrat ubiti
a little bird told me so nekdo (ne smem ali nočem povedati, kdo) mi je povedal
bird of paradise rajska ptica, rajčica
an old bird is not caught with chaff star lisjak ne gre na limanice
bird of passage ptica selivka
bird of prey ptica roparica
a queer (gay) bird čudak (veseljak)
a wise old bird zvitorepec

birokrat samostalnik
1. (državni uradnik) ▸ hivatalnok
2. izraža negativen odnos (o togem sledenju pravilom) ▸ bürokrataPoleg osebnih težav ima spet opraviti z nesposobnimi birokrati na oddelku. ▸ Személyes gondjai mellett az osztály alkalmatlan bürokratáival is megint meg kell megküzdenie.

birra f

1. pivo:
birra chiara, bionda svetlo pivo
birra scura črno pivo
birra alla spina odprto, točeno pivo

2. pren.
a tutta birra pog. jadrno, z vso hitrostjo
dare la birra a qcn. dati komu vetra, pokazati komu (na športnem tekmovanju)

bis Präposition: do (bis wann do kdaj, bis wohin do kam/kod ...) von ... bis od ... do; bis an približno do; bis hin zu tja do; bis auf (einschließlich) vključno z, (ausgenommen) razen; Bis nachher! Na svidenje! Konjunktion: dokler, dokler ne (bis er kommt dokler ne pride)

bis samostalnik
ponavadi v glasbi (dodatek) ▸ ráadásObčinstvo je zahtevalo samo en bis, čemur so se nastopajoči tudi korektno odzvali. ▸ A közönség csak egy ráadást kért, aminek a fellépők korrekt módon eleget is tettek.
S treningom za moč in gibčnost manjših, pogosto spregledanih mišic boste vedno pripravljeni na bis. ▸ A kisebb, gyakran mellőzött izmok erőnléti és mozgékonysági tréningje nyomán mindig képes lesz a ráadásra.

bis, num. adv., prislovni števnik (iz st.lat. duis; prim. gr. δίς, lat. bīnī, bi-, bēs) dvakrat, dvojno, dvakratno: non semel, sed bis Ci., bis in potestatem Caesaris pervenit, semel ad Cornifium, iterum in Hispania C., hanc (Munychiam) bis tyranni oppugnare sunt adorti N., bis consulem esse (fuisse, factum esse) Ci., L., Suet. dvakrat konzul biti (iterum consulem esse v drugo konzul biti = kadar kdo še za eno leto dobi konzulsko čast, ne da bi jo vmes prekinil; v pozni lat. in pesn. je bis consul = iterum consul), lagona, quae bis Frontino consule trima fuit Mart., bis improbus fuisti Ci. dvakratno; bis die V., H., Tib. idr. = cotidie bis L. vsak dan dvakrat, bis anno Plin. vsako leto dvakrat, semel aut bis anno Varr. fr. vsako leto enkrat ali dvakrat, toda: bis in die Ca., Ci., L., Cels. ali bis in mense Plin., Suet. ali in anno bis Varr. ali bis in hora V. dvakrat na dan, na mesec, na leto, na uro; bis tanto ali bis tantum Pl., Varr. dvakrat toliko, bis tantum V. dvakrat tako daleč, bis minus Auctor incertus ap. Gell. dvakrat manj. Pri množenju v dvezi z delilnimi števniki: bis bina Ci. dvakrat dva, bis bini Lucr., bis quini V., bis centena milia H. 200000 sestercijev, bis et tricies centena milia Suet.; s prislovnim števnikom: bis milie(n)s L., Auct. b. Afr., Val. Max. 2000, sestertiûm bis miliens Ci.; pesn. in v pozni lat. z glavnimi števniki: bis duo (quattuor, septem, novem, centum) O., bis tres H., bis quinque H., O., bis sex V., O., bis mille Lucr., H., bis quinque viri H. = decemviri; kot hiperbola: aptat bis sex thoraca petitum perfossumque locis V. = na mnogih mestih, bis trium ulnarum toga H. šest lakti široka; z vrstilnim števnikom: bis sextus honos Stat. konzulstvo (ker je pred konzulom hodilo dvakrat po šest liktorjev). — Pomni še zveze: bis terque Ci. ali bisque terque Mart. dvakrat do trikrat, t.j. večkrat kakor enkrat = pogosteje, toda: bis terve Varr. fr., Ci., H. le dvakrat ali trikrat = le redko(krat).

Bīsaltae -ārum, m (Βισάλται) Bizalti, traškomak. ljudstvo ob Strimonu: L., V., Val. Fl.; sg. Bīsalta -ae, m Bizalt(ec): Sid. Od tod adj. Bīsalticus 3 bizaltski; subst. Bīsaltica -ae, f (sc. terra) Bizaltika, Bizaltska dežela: L. = Bīsaltia -ae, f Bizaltija: Gell. Heros eponymos te dežele je Bīsaltēs -ae, m Bizalt, Sin Sonca (Sol) in Zemlje (Terra): Hyg; od tod patronim Bīsaltis -idis, f (Βισαλτίς) Bizaltida, Bizaltova hči Teofana (Theophane), ki jo je Pozejdon spremenil v ovco in z njo spočel Friksovega in Helinega ovna: O.

biser moški spol (-a …)

1. die Perle (gojeni Zuchtperle, naravni Naturperle)
z biserom … Perlen-
tvorba biserov die Perlbildung
iskalec/iskalka biserov der Perlenfischer / die Perlenfischerin
biser izgubi sijaj die Perle erblindet

2. vino: der Perlwein

3. figurativno die Perle, zbirke ipd.: das Glanzstück (tudi ironično)
|
gojiti bisere Perlen züchten
iskati bisere Perlen fischen, nach Perlen tauchen
metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen

bíser pearl (tudi figurativno); figurativno jewel; (steklen) bead

jamski bíser cave pearl
okrašen z bíseri pearly
lov na bísere pearl fishery
lovec na bísere pearl diver, pearl fisher
nizanje bíserov threading pearls
niz bíserov string of pearls
umeten bíser imitation pearl
iskati bísere to pearl, to fish for pearls
tvoriti bísere to produce cultured pearls
metati bísere svinjam (figurativno) to cast pearls before swine
ona je bíser figurativno she's a gem, she's a pearl
to je metanje bíserov svinjam (figurativno) it's caviare to the general

biserovinast (-a, -o) iz biserovine: Perlmutt- (gumb der Perlmuttknopf)
biserovinaste barve perlmuttfarben
z biserovinastim leskom perlmuttglänzend
biserovinast soj na steklu ipd.: der Lüster
dati biserovinast lesk lüstrieren
steklo z biserovinastim sojem das Lüsterglas

bistecca f kulin. biftek, goveji zrezek:
bistecca alla fiorentina biftek na florentinski način
bistecca al sangue angleški biftek
bistecca alla Bismarck biftek z jajcem

bisulcis -e (bi in sulcus) „dvobrazden“, od tod dvocepen, preklan: bisulcis lingua (anguis) Pac. ap. Non.; pren.: bisulci linguā Pl. (človek) z razcepljenim jezikom = dvojezičnik, hinavec.

bȉti bȉjem, oni bȉjū vel. bîj, bȉjāh -āše, bȉo bȉla, bìjen bijèna
I.
1. biti, tolči: biti koga štapom, palicom; srce bije u grudima
2. brcati: konj bije nogama
3. obstreljevati: aga naperio topove na bedeme i bije ih sa svih strana
4. pobijati: on nas bije citatima iz latinskih pisaca
5. nesti: ova puška daleko bije
6. sikati, švigati: vatra bije iz kuće
7. kipeti: mladost bije iz njega
8. biti: ura bije
9. bobnati, igrati: biti u doboš, u harfu
10. pobijati: grad bije vinograde
11. zadeti: bio je junak mimo ljude, a nije ga bila ni puška ni sablja
12. klati: daću ti slanine kad budem bio svinje
13. treti: biti lan, konoplju
14. bije ga baksuz ima smolo, zasleduje ga nesreča; bije ga maler spremlja ga nesreča; bije ga glas o njem se slabo govori; to mi bije u oči to me bode v oči; biti žicu žarg. poskušati kaj doseči z laskanjem, prilizovanjem; biti koga kao vola u kupusu neusmiljeno koga pretepati
II. biti se
1. bojevati se: biju se dobro, ali pucaju zlo
2. tolči se, trkati se: biti se u grudi
3. pretepati se: nemoj se biti s drugom djecom
4. drstiti se: od maja do avgusta šaran se bije

bíti (sem) to be; to exist; to live; to take place

je (= se nahaja) there is
so (= se nahajajo) there are; (bivati) to stay
bíti lačen, žejen to be hungry, thirsty
bíti ves iz sebe to be beside oneself, to be overwrought
3 x 5 = 15 three times five equals fifteen
kaj je, kakó je (kaj) z njim? how is he?, how is he getting on?; how are things with him?
kaj je s teboj? what is the matter with you?
toplo (mraz) mi je I am warm (cold)
ne morem bíti brez (cigaret) I cannot do without (cigarettes)
bíti brez denarja to be short of money
bíti brez premoga to be short of coal
po čem je kruh? how much is (the) bread?
koliko je do postaje? how long does it take to the station?
bodi previden! be careful!
on je iz Londona he is (ali comes) from London
kdo je? who is there?
kdo je tam? (vojak na straži) who goes there?
po meni je, z menoj je konec I am done for, pogovorno I've had it
kaj Vam je? what is the matter with you?
nič mi ni there is nothing the matter with me
slabó mi je I feel sick
jaz sem (to) it is I, pogovorno it's me
če bi jaz bil Vi (bil na Vašem mestu), bi ostal doma if I were you, I would stay at home
če je (to) takó if it is so, if that be so, if that be the case
naj bo takó! arhaično let it be so!
naj bo (to), kot hoče! be that as it may
naj bo tako ali tako in either case
to bo dovolj this will do
kar je bilo, je bilo let bygones be bygones
bíti v napoto to be in the way, to inconvenience, to hinder
ni mi za... I don't care for...
za to mu ni he does not care about it
nič mi ni zanj pogovorno I couldn't care less about him, I don't care a fig for him
ni mi do šal I am in no mood for joking
to ni (nič) zame that is not in my line
nič ni bilo iz tega nothing came of it
ni mi do poezije I have no time for poetry
mnogo mi je do tega, da... I am very anxious to...
vem, pri čem sem I know where I stand
on je proti meni he has set his face against me
hiša je v gradnji the house is being built
bilo mi je, da bi jokal I felt like crying
on bi bil dober učitelj he would make a good teacher
tu gre za bíti ali ne bíti this is a matter of life or death
šlo je za bíti ali ne bíti it was touch and go
pri tem sem ob 50.000 SIT I am fifty thousand tolars out of pocket over it