Franja

brāca, slabše bracca, -ae, f, nav. v pl. brācae -ārum, f (germ. ali kelt.) hlače z dolgimi ohlapnimi hlačnicami, kakršne so nosila severna, zahodna in vzhodna ljudstva, pozneje pa tudi Rimljani: Luc., Carmen ap. Suet., Iuv., Lamp., Cod. Th., laxae O., Lucan., virgatae Pr., pictae, Sarmaticae Val. Fl.; pesn. v sg.: Persica braca O.

brācātus (braccātus) 3 (brāca, bracca)

1. hlačat, v hlačah, v hlače oblečen: sic existimatis eos hic sagatos bracatosque versari Ci., Satarchae totum corpus bracati Mel.

2. pren.
a) tuj, barbarski, mehkužen: turba Getarum O., miles Pr., Medi Pers.
b) kot zemljepisno poimenovanje = transalpīnus čezalpski: Gallia bracata Mel., Plin. star. ime za Gallia Transalpina, ki se je pozneje imenovala Gallia Narbonensis Narbonska Galija, bracatorum pueri Iuv. dečki iz Narbonske Galije; iron.: cognatio bracata Ci. sorodstvo z ljudmi iz Narbonske Galije.

braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)

1. roka, laket:
sollevare il braccio dvigniti roko
trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
incrociare le braccia pren. stavkati
buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
sentirsi cascare le braccia pren. obupati
ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti

2. pren. roka, moč, vpliv:
il braccio della legge roka zakona
braccio secolare posvetna oblast
avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
avere le braccia legate imeti zvezane roke
tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko

3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi

4.
braccio di ferro pren. preizkus moči:
continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči

5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
il braccio della bilancia vzvod tehtnice
braccio a pinza manipulator

6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
i bracci del carcere krila zapora

7. (pl. -ci)
braccio di fiume rečni rokav
braccio di mare morska ožina
braccio di terra zemeljska ožina

8. (pl. -ci) fiz. ročica

9. (pl. -cia) vatel

brace f žerjavica:
sguardo di brace pren. vroč, strasten pogled
farsi di brace pren. močno zardeti
soffiare sulle braci podpihovati, hujskati
essere sulle braci pren. biti na trnih
PREGOVORI: cadere dalla padella nella brace preg. priti z dežja pod kap

Brachmānae -ārum, m: Plin., Tert. ali Brachmānī -ōrum, m: Ap. (z gen. Brachmanûm), Amm. (Βραχμᾶνες) brahmani, svečeniška in učenjaška kasta pri Hindujcih. Pri Plin. so Brahmani (tudi Brachmanae ali Bragmanae) indijska ljudstva, ki so verovala v Brahmo (Brahma).

brad|a² ženski spol (-e …)

1. poraščenost: der Bart, der Vollbart
puhasta brada (prvi puh) der Milchbart, der Flaum
dolga: der Rauschebart; koničasta, kozja: der Spitzbart
tridnevna brada der Dreitagebart
brez brade bartlos
rast brade der Bartwuchs
z … brado -bärtig (z belo weißbärtig, s kozjo spitzbärtig, s sivo graubärtig)
imeti brado/pustiti si brado sich den Bart wachsen lassen/sich einen Bart stehen lassen
obriti si brado sich den Bart abnehmen/abrasieren
puliti si brado sich den Bart raufen (tudi figurativno)
figurativno vic ima že brado hat einen Bart
pri prerokovi bradi! beim Bart des Propheten!

2. živalstvo, zoologija pri divjem petelinu: der Federbart, der Kehlbart
kozja brada der Ziegenbart

bráda (del obraza, kocine) barba f , (pri ključu) paletón m

polna brada barba corrida
dovtip z brado chiste m archiconocido
pustiti si brado rasti dejarse (crecer) la barba

bradavic|a ženski spol (-e …) die Warze, die Hautwarze; (mesek) das Fleischwärzchen; -warze (prsna Brustwarze, rtasta Feigwarze, starostna Alterswarze, trnasta Dornwarze, ugreznjena Hohlwarze)
posut z bradavicami warzig

bradavičast (-a, -o) po obliki: warzenförmig; (podoben bradavici) warzenartig; (posut z bradavicami) warzig
bradavičasta mišica der Papillarmuskel

bradica samostalnik
1. lahko izraža pozitiven odnos (o obraznih dlakah) ▸ szakáll, kis szakállČarodej, ki je skakal po odru, je bil mlad, z lepo pristriženo bradico in bleščečim cilindrom. ▸ A színpadon ugrabugráló fiatal bűvésznek szépen nyírt kis szakálla és fényes cilindere volt.Okradeno dekle je tatu opisalo kot kakih 20 let starega fanta, suhe postave, koščenega obraza in temnih kratkih las s kratko bradico. ▸ A kirabolt lány leírása alapján a tolvaj 20 év körüli, vékony testalkatú, csontos arcú, sötét, rövid hajú és rövid szakállú fiú volt.Povezane iztočnice: kozja bradica

2. izraža pozitiven odnos (del glave) ▸ állNa rahlo preširoko čelo in špičasto bradico nanesemo nekaj rdečila v odtenku rožnega lesa. ▸ Az enyhén széles homlokra és hegyes állra felviszünk egy kis rózsafa színű pirosítót.Mali Luka je padel s postelje in si prebil bradico. ▸ A kis Luka leesett az ágyról és felhasította az állát.

brádlja (telovadno orodje) parallel bars pl; (tesarska sekíra) carpenter's axe, carpenter's adz(e)

drog z brádljo billhook

brahiálen

brahialna sila fuerza f bruta
z brahialno silo a viva fuerza

brahijálen brachial

z brahijálno silo by brute force

brandiller [brɑ̃dije] verbe transitif premikati sem in tja; verbe intransitif plapolati

brandiller les jambes zvoniti z nogami
se brandiller gugati se, zibati se, nihati

branilec samostalnik
1. v športnem kontekstu (nosilec naslova) ▸ címvédő Branilci naslova so izvlekli remi v zadnji minuti. ▸ A címvédők az utolsó percben húzták be a döntetlent.

2. (odvetnik) ▸ védőügyvédPiotr je mlad pravnik, ki je ravno opravil pravosodni izpit in postal branilec na sodišču. ▸ Piotr fiatal jogász, aki éppen letette a jogi szakvizsgát és védőügyvéd lett a bíróságon.
Sopomenke: odvetnik

3. šport (obrambni igralec) ▸ védő, védőjátékos, hátvédBoštjan Cesar je zabil že svoj šesti gol, s čimer je le potrdil status najboljšega strelca med branilci. ▸ Boštjan Cesar már a hatodik gólját lőtte, amivel megerősítette a legjobb gólszerző státusát a hátvédek között.

4. (varuh; zagovornik) ▸ védelmezőKot je sporočilo organizacija, je namreč boj proti dezinformacijam eden največjih izzivov branilcev novinarstva. ▸ Ahogy a szervezet rámutat, a dezinformáció elleni küzdelem az egyik legnagyobb kihívás az újságírás pártján állók számára.
Sopomenke: podpornik

5. (pri napadu) ▸ védő
Utrdba je padla, ko je branilcem zmanjkalo streliva in in živil. ▸ Az erődítmény akkor esett el, amikor a védők kifogytak a lőszerből és az élelemből.

braniti, braniti (branim)

1. verteidigen (tudi pravo, vojska, šport) (koga jemanden, se sich, pred vor)
braniti, braniti z vsemi močmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
(vzeti v bran) sich stellen vor (jemanden/etwas)

2. (varovati) schützen (meje die Grenzen, pred vor); koga pred napadi/ očitki: in Schutz nehmen

3. ideje, nazore: verfechten

4.
braniti, braniti se (postaviti se v bran) sich wehren, sich zur Wehr setzen
braniti, braniti svojo kožo sich seiner Haut wehren
figurativno braniti, braniti se z vsemi štirimi sich mit Handen und Füßen wehren

5.
braniti, braniti komu kaj (jemanden) an (einer Sache) hindern; (jemandem etwas) verwehren; (odsvetovati) (jemanden) von (etwas) abbringen

6.
ne braniti, braniti se dela ipd.: ne branim se niti dela za določen čas (auch) für (Zeitarbeit) bin ich mir nicht zu schade
hrane, pijače itd.: kein Verächter von … sein
|
ki se zmore/zna braniti, braniti wehrhaft

braníti (-im)

A) imperf.

1. (odvračati napad) difendere:
braniti z orožjem difendere con le armi
braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza

2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
braniti meje države difendere i confini dello Stato
braniti čast difendere, proteggere l'onore

3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene

4. jur. (zagovarjati) difendere:
obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero

5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
šport. braniti vrata difendere la porta

B) braníti se (-im se) imperf. refl.

1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
braniti se časti rifiutare gli onori

2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze

braníti defender

braniti se defenderse oponer resistencia (proti a)
braniti komu (da bi kaj naredil) impedir a alg hacer a/c
kdo mu bo to branil? ¿quién va a impedirselo?
braniti se z vsemi močmi defenderse con todas sus fuerzas
braniti svoje življenje (svojo kožo) defender su vida (su pellejo)

bránje lecture ženski spol

z branjem pridobiti apprendre par la lecture
neurejeno branje lecture à tort et à travers
branje korektur correction ženski spol des épreuves (ali des placards)

branlant, e [brɑ̃lɑ̃, t] adjectif majav; figuré nestabilen

chaise féminin branlante majav stol
avoir la tête branlante pomajevati z glavo