Franja

vozláti (-ám)

A) imperf.

1. annodare, fare nodi

2. intrecciare con nodi:
pren. spretno vozlati besede legate, tessere abilmente un discorso

B) vozláti se (-ám se) imperf. refl. aggrovigliarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pamet se mu je začela vozlati non ragiona più
na križišču se vse smeri vozlajo al bivio si incrociano tutte le direzioni
zgodba se vozla la storia si sta complicando

vpàd (vpáda) m

1. incursione, invasione, calata, discesa; scorreria; raid:
vpad barbarov calata dei barbari
turški vpadi v slovenske zemlje le incursioni dei turchi nelle terre slovene

2. fiz. incidenza:
vpad svetlobe incidenza della luce

vpíjati (-am) | vpíti (vpíjem)

A) imperf., perf. assorbire, imbeversi:
les vpija vlago il legno assorbe l'umidità
pren. vpijati nekoga besede bere le parole di qcn.

B) vpíjati se (-am se) | vpíti se (vpíjem se) imperf., perf. refl. penetrare; essere assorbito:
mazilo se vpija v kožo la pomata è assorbita dalla pelle

vpísati (vpíšem) | vpisováti (-újem)

A) perf., imperf. iscrivere, registrare, protocollare:
vpisati rezultate v rubriko iscrivere i risultati nella rubrica
vpisati vozilo registrare un veicolo
v register vpisati rojstva, smrti registrare le nascite, le morti
ekon. vpisati posojilo iscrivere un prestito, un mutuo
vpisati v registre dohodkov censire
vpisati v seznam iscrivere nella lista
jur. vpisati v zemljiško knjigo accatastare, accampionare

B) vpísati se (vpíšem se) | vpisováti se (-újem se) perf., imperf. refl. iscriversi:
vpisati se na univerzo iscriversi all'università

vplíven (très) influent

vpliven biti être très influent, avoir le bras long
imeti vplivne prijatelje avoir des amis influents (ali en haut lieu)
vplivno področje sphère ženski spol (ali zone ženski spol) d'influence

vprašánje question ženski spol , interrogation ženski spol , (v parlamentu) interpellation ženski spol

aktualno vprašanje question actuelle (ali d'actualité)
delavsko vprašanje question ouvrière
manjšinsko vprašanje question des minorités
načelno vprašanje question de principe
nerešeno, odprto vprašanje question ouverte (ali pendante, en suspens, indécise, pas résolue)
pravopisno vprašanje question d'orthographe
rasno vprašanje question raciale
sporno vprašanje question litigieuse (ali controversée), point litigieux, différend moški spol
usodno vprašanje question fatale (ali décisive pour le sort de, vitale, capitale)
vprašanje vesti cas moški spol de conscience
žensko vprašanje question féministe
življenjsko vprašanje question vitale, question de vie et de mort
postaviti vprašanje poser (ali soulever) une question, interroger, questionner quelqu'un
odgovoriti na vprašanje répondre à une question
o tem ni vprašanja il n'est pas question de cela, il n'en est pas question
sprožiti vprašanje soulever une question
to je vprašanje denarja c'est une question d'argent
to je samo še vprašanje časa ce n'est plus qu'une question de temps
kakršno vprašanje, takšen odgovor à sotte demande point de réponse

vprašánje (-a) n

1. domanda, quesito; interrogativo; interrogazione:
postaviti, zastaviti vprašanje fare, rivolgere una domanda
zasuti z vprašanji bombardare di domande
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
pisno, ustno vprašanje domanda scritta, orale
lit. retorično vprašanje domanda retorica

2. questione, problema:
manjšinsko vprašanje il problema, la questione delle minoranze
vprašanje beguncev il problema dei profughi
gospodarska, kulturna, politična vprašanja problemi economici, culturali, politici
doslednost je vprašanje časti la coerenza è questione d'onore
njegova odstavitev je le še vprašanje časa il suo siluramento è ormai soltanto questione di tempo
zmaga ni več vprašanje la vittoria non è più in questione
denar ni vprašanje non è problema di soldi

vprášati (-am) | vpraševáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. domandare, chiedere; richiedere, interpellare; consultare:
vprašati pisno, ustno chiedere per iscritto, a voce
vprašati za ceno chiedere il prezzo
vprašati po imenu chiedere il nome
vprašati z gibom roke, s pogledom chiedere con un cenno della mano, con lo sguardo, con gli occhi
vprašati za dovoljenje chiedere permesso
vprašati za nasvet specialista interpellare, consultare uno specialista
vprašati za račun chiedere il conto
vprašati po zdravju informarsi sulla salute
vprašati po kom richiedere notizie di qcn.

2. interrogare:
vprašati učenca interrogare l'alunno
vprašati koga matematiko interrogare qcn. la matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. tebe ni nihče nič vprašal sono affari che non ti riguardano
pren. za denar ne vprašam costi quel che costi
pren. vprašati za roko dekleta chiedere la mano della ragazza
PREGOVORI:
kdor vpraša, ne zaide bocca che tace mal si può aiutare
bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti più sanno essere le domande di un solo stolto che le risposte di sette saggi

B) vprášati se (-am se) | vpraševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. domandarsi, chiedersi

vpréči (vpréžem) | vprégati (-am) perf., imperf.

1. attaccare (il tiro);
vpreči skupaj apparigliare
vpreči v jarem aggiogare
vpreči, izpreči konja attaccare, staccare il cavallo

2. pren. far lavorare (sodo); mobilitare; aggiogare:
vpreči ljudi v delo far lavorare sodo la gente
vpreči vse sile za uresničitev cilja mobilitare tutte le forze per il raggiungimento dello scopo
vpreči koga v politiko aggiogare qcn. al carro della politica

vrábec moineau moški spol , passereau moški spol, familiarno pierrot moški spol

to čivkajo že vrabci na strehi (figurativno) cela court les rues, c'est le secret de polichinelle
bolje je vrabec v roki kot golob na strehi un tiens vaut mieux que deux tu l'auras, mieux vaut tenir que courir

vráč (-a) m stregone; sciamano; indovino:
plemenski vrač lo stregone della tribú
vrač z zagovorom odvrača nevarnost, zdravi bolezni lo stregone scongiura il pericolo, cura le malattie

vráčati (-am) | vrníti (-em)

A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
vrniti obisk restituire una visita
vrniti voščila contraccambiare gli auguri
vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
vračati zaupanje ridare fiducia
vrniti komu moč restituire le forze
šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
vračati obisk rendere la visita, rivisitare
vračati vabilo rinvitare
vračati zaseženo imetje derequisire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza

B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
PREGOVORI:
priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa

vračúnati (-am) | vračunávati (-am) perf., imperf. comprendere, includere; calcolare:
vračunavati stroške prevoza v ceno includere, calcolare nel prezzo le spese di trasporto

vrág diable moški spol

ubog vrag (figurativno, familiarno) pauvre diable (ali hère, bougre), purotin moški spol
vraga!, k vragu! diable!, diantre!, bigre!, bougre!, peste!, fichtre!, sacrebleu!, mille tonnerres!
k vragu poslati envoyer quelqu'un (ali quelque chose) au diable (ali à tous les diables), familiarno envoyer paître quelqu'un
ne kliči vraga! il ne faut pas tenter le diable
pojdi k vragu! va-t-en au diable!
vrag te vzemi! que le diable t'emporte!
vrag vedi! qui diable peut le savoir!
v sili vrag muhe je faute de grives on mange des merles
vse je šlo k vragu tout y est passé, tout est perdu (ali familiarno fichu)

vrág (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo:
skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
da bi te vrag! ti venga un colpo!
tristo vragov! per mille diavoli!

2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

4. star. (sovražnik) nemico

5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

6. pog. (neprijetnost) guaio:
to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
boš že videl vraga! ti farò vedere io!

7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

9. pog. pren.
poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

10. (v medmetni rabi)
vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
iti k vragu andare al diavolo, in malora
če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
zool. morski vrag manta (Manta birostris)
morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
PREGOVORI:
kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole

vrai [vre] masculin resnica

pas vrai? ni res? kajne?
pour de vrai zares, v resnici
il est vrai que res je, da
il n'en est pas moins vrai que pri vsem tem, nič manj zato pa je res, da
à vrai dire, à dire vrai po resnici povedano, pravzaprav
parler vrai govoriti resnico, pravo povedati
être dans le vrai imeti prav, pravo pogoditi
tu dis vrai prav praviš

vrásti se (vrástem se) | vráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. crescere (dentro); attecchire; (v meso) incarnirsi:
presajene rastline se še niso dobro vrasle le piante trapiantate non hanno ancora attecchito bene

2. pren. attecchire; inserirsi, radicarsi

vrát cou moški spol ; (grlo) gorge ženski spol ; (konjski) encolure ženski spol ; (steklenični) goulot moški spol ; (violine) manche moški spol

trd vrat (medicina) torticolis moški spol
vrat (grlo) me boli j'ai mal à la gorge
na vrat na nos (figurativno) précipitamment, en toute hâte, à la hàte
vrat zoba (anatomija) collet moški spol d'une dent
iztegovati vrat allonger (ali tendre) le cou
tičati do vratu v dolgovih être dans les dettes, être endetté jusqu'au cou, avoir des dettes par-dessus la tête
zaviti komu vrat tordre le cou (ali popularno le kiki) à quelqu'un
zlomiti si vrat se casser (ali se rompre) le cou

vráta porte ženski spol ; (avtomobila, vagona) portière ženski spol ; (pri športu) but moški spol, familiarno bois moški spol množine

pred vratmi à la porte, sur le pas (ali le seuil) de la porte
drsna vrata porte à coulisse (ali coulissante), porte à glissière (ali glissante)
dvojna vrata double porte, contre-porte ženski spol
dvokrilna vrata porte à deux battants
krilo vrat battant moški spol de porte
mrežasta vrata porte grillagée (ali à claire-voie)
nihalna vrata porte oscillante (ali battante)
oblazinjena vrata porte matelassée (ali rembourrée)
sklopna vrata porte basculante
steklena vrata porte vitrée, porte-fenêtre ženski spol
stranska vrata porte latérale, petite porte
tapetna vrata porte dérobée
vetrna vrata porte de tambour
vežna vrata (široka) porte cochère ženski spol
vhodna vrata porte d'entrée
vrtljiva vrata porte tournante (ali pivotante)
zadnja vrata porte de derrière
odpreti (zapreti) vrata ouvrir (fermer) la porte
potrkati na vrata frapper à la porte
vreči koga skozi vrata mettre (ali jeter, familiarno flanquer, ficher, foutre) quelqu'un à la porte
zakleniti vrata fermer la porte à clef
zapreti pred nosom vrata komu fermer la porte au nez de quelqu'un
zapreti vrata za seboj (re)fermer la porte derrière soi
za zaprtimi (zaklenjenimi) vrati à huis clos
politika odprtih vrat politique ženski spol (ali régime moški spol) de la porte ouverte
vsa vrata so mu odprta toutes les portes lui sont ouvertes

vráta (vrát) n pl.

1. porta (tudi inform. ); uscio; portiera:
vrata vodijo v kuhinjo la porta dà nella cucina
soba ima dvoje vrat la stanza ha due porte
vrata avtomobila, avtobusa, vagona la portiera dell'auto, dell'autobus, la porta del vagone
glavna, stranska vrata porta principale, portone; porta secondaria
kovana, lesena, steklena vrata porta in ferro battuto, porta di legno, porta di vetro
garažna, vhodna vrata porta della rimessa, porta d'ingresso
dvižna, nihalna, vrtljiva vrata saracinesca, porta a basculanti, porta girevole
enokrilna, dvokrilna vrata porta a un battente, a due battenti
grad. smučna vrata porta scorrevole
požarna vrata porta di sicurezza
vrata za služinčad porta di servizio
trkati na vrata bussare alla porta
loputati z vrati sbattere la porta

2. šport. porta:
braniti vrata difendere la porta, la rete
brcniti žogo v vrata tirare in porta

3. šport. (prostor med dvema palicama pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah) porta

4. pren. porta, accesso:
geogr. Postojnska vrata la porta di Postumia

5. pren.
odpreti, zapreti vrata aprire, chiudere le porta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati komu vrata indicare la porta a qcn.
zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
trg. prodaja od vrat do vrat vendita porta a porta
pren. trkati na vrata essere alle porte, cominciare; premere, minacciare alle porte
ekst. postaviti koga pred vrata mettere qcn. alla porta
pog. gledati kakor bik, kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
naleteti povsod na zaprta vrata trovare tutte le porte chiuse
seja za zaprtimi vrati riunione a porte chiuse
vrata bank, trgovin se zapirajo le banche, i negozi chiudono
pren. nebeška, peklenska vrata porta del Paradiso, dell'Inferno