Franja

Zadetki iskanja

  • vodíti (vódim) imperf.

    1. condurre, portare, menare; accompagnare:
    voditi goste v sobe accompagnare gli ospiti nelle stanze
    voditi živino na pašo menare, condurre, portare le bestie al pascolo
    voditi konja za uzdo condurre il cavallo alla briglia

    2. essere alla testa, procedere alla testa di:
    sprevod vodi zastavonoša alla testa del corteo procede il portabandiera

    3. guidare, indirizzare, dirigere, pilotare:
    daljinsko voditi teleguidare, telecomandare
    voditi ladjo pilotare la nave
    voditi delo dirigere il lavoro
    voditi raketo teleguidare il missile

    4. governare, dirigere; presiedere (a); essere a capo (di); condurre:
    voditi stranko essere a capo di un partito
    muz. voditi zbor dirigere un coro
    voditi gospodinjstvo governare la casa
    voditi sejo presiedere alla riunione
    voditi oddajo condurre una trasmissione

    5. essere guida:
    duhovno, moralno voditi essere la guida spirituale, morale (di)

    6. aver cura, aver a cuore, preoccuparsi (di):
    vodila ga je skrb za otroka aveva a cuore il bene del bambino

    7. portare, condurre (di strada, porta e sim.)
    vrata vodijo v spalnico la porta conduce nella camera da letto
    pren. vztrajno delo vodi do uspeha la costanza nel lavoro porta al successo

    8. tenere:
    voditi evidenco o prebivalstvu tenere l'evidenza della cittadinanza
    voditi poslovne knjige tenere i libri contabili

    9. šport. essere in testa, condurre, essere in vantaggio:
    vodi manj znan kolesar è in testa (alla corsa) un corridore poco noto
    naši vodijo za dve točki i nostri conducono per due punti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voditi pogajanja trattare, essere in trattative con
    voditi zapisnik redigere, scrivere il verbale
    pren. voditi koga za nos menare qcn. per il naso, turlupinare qcn.
    voditi v čem, v kaki dejavnosti (za države) essere il paese leader in
    alp. voditi navezo guidare la cordata, essere il capocorda
    voditi trgovino esercire, gestire un negozio
    PREGOVORI:
    vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
    če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
  • Vodnar samostalnik
    1. astronomija (ozvezdje) ▸ Vízöntő
    ozvezdje Vodnarja ▸ Vízöntő csillagképe
    ozvezdje Vodnar ▸ Vízöntő csillagkép
    Uran je v ozvezdju Vodnarja viden zvečer; sprva zahaja okoli pol devetih, konec meseca pa že kmalu po sedmi uri. ▸ Az Uránusz este látható a Vízöntő csillagképében; eleinte fél kilenc körül megy le, a hónap vége felé pedig már nem sokkal hét óra után.
    Ozvezdje Vodnar - Aquarius je zvečer pri nas vidno od septembra do decembra. ▸ A Vízöntő–Aquarius csillagkép nálunk szeptembertől decemberig látható esténként.

    2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ Vízöntő
    Luna v Vodnarju ▸ Hold a Vízöntőben
    Sonce v Vodnarju ▸ Nap a Vízöntőben
    planeti v Vodnarju ▸ bolygók a Vízöntőben
    v znamenju Vodnarja ▸ Vízöntő jegyében
    Ljudje s Soncem v Vodnarju so ponavadi nesebični in strpni do tujih idej, stališč in predlogov. ▸ Azok az emberek, akiknél a Nap a Vízöntőben van, általában önzetlenek és toleránsak mások ötletei, álláspontjai és javaslatai iránt.
    Planeti v znamenju Vodnarja odpirajo nove vire čustvenega in ustvarjalnega navdiha. ▸ A Vízöntő jegyében lévő bolygók az érzelmi és kreatív ihlet új forrásait nyitják meg.
  • vœu [vö] masculin želja; voščilo; zaobljuba

    carte féminin de vœux voščilnica
    vœux pluriel de bonne année novoletne čestitke
    vœu monastique samostanska zaobljuba
    faire vœu zaobljubiti se; resno, trdno skleniti
    faire vœu de se venger priseči maščevanje
    faire, former des vœux pour quelqu'un želeti komu vse najboljše
    faire des vœux pour le succès voščiti uspeh
    satisfaire au vœu de la loi zadostiti zakonu
    tous mes vœux! vso srečo želim!
  • voici [vwasi] préposition tu je (sta, so)

    me voici! tu sem!
    vous voici déjà? ste že tu?
    voici comment il faut faire tako(le) je treba napraviti
    voici venir l'été poletje prihaja
    il a quitté la France voici bientôt 10 ans deset let bo že skoro, kar je zapustil Francijo
    monsieur que voici tale gospod
  • voilà [vwala] préposition tam je (sta, so)

    me voilà tu sem
    voilà 3 ans qu'il est mort tri leta je že, kar je umrl
    le voilà qui vient pravkar prihaja
    voilà une idée! kakšna ideja!
    voilà pourquoi zato, zategadelj
    voilà tout to je vse
    nous y voilà! sedaj pa imamo!
    vous y voilà! uspeli ste!
    voilà bien parler to se pravi dobro govoriti!
    voilà ce que c'est que de ... tako se zgodi, če ...
    vous voilà arrivés prišli ste torej, tu ste torej
    je me suis sauvé par la fenêtre, et voilà zbežal sem (rešil sem se) skozi okno, in to je vse (nič drugega ni bilo)
  • voile1 [vwal] masculin zastor; koprena, pajčolan; tančica; tanka lahka tkanina

    voile blanc de mariée nevestin pajčolan
    voile (du palais) (anatomie) mehko nebo (v ustih)
    sous le voile de l'amitié pod krinko prijateljstva
    prendre le voile iti v samostan, postati redovnica
    voile noir de deuil črn pajčolan v žalovanju
  • voile2 [vwal] féminin jadro; jadrnica; jadranje

    bateau masculin à voiles jadrnica
    voile latine trikotno jadro
    vol masculin à voile letalsko jadranje
    faire de la voile jadrati
    faire voile vers jadrati, pluti proti
    avoir le vent dans les voiles imeti ugoden veter, figuré uspeti
    (familier) avoir du vent dans les voiles biti pijan
    faire force de voiles, mettre toutes voiles dehors (ali: au vent) vse sile napeti (za dosego cilja), pošteno poprijeti
    (populaire) mettre les voiles oditi
    mettre à la voile odpluti
  • voiler1 [vwale] verbe transitif zakriti s tančico (une statue kip); prikrivati (la vérité resnico); skrivati, zamračiti

    se voiler le visage nositi pajčolan, tančico
    (figuré) se voiler la face zakriti si obraz (da ne bi česa videli)
    le ciel se voile nebo se oblači
    sa voix se voile glas mu je manj čist, manj sonoren
  • voir* [vwar] verbe transitif videti; imeti razgled (sur na), paziti (à na), skrbeti (à za); brigati se (à za); zagledati, opaziti; ugotoviti; obiskati, sprejeti (obisk)

    se voir videti se, sestajati se, obiskovati se
    voir à l'œil nu videti z golim očesom
    voir de ses propres yeux videti na lastne oči
    peut-on voir M. X.? bi lahko govoril z g. X.?
    aller, venir voir quelqu'un iti, priti koga obiskat
    j'ai été le voir obiskal sem ga; bil sem pri njem
    voir le médecin iti k zdravniku
    voir beaucoup de monde obiskovati mnogo ljudi, delati mnogo obiskov
    faire voir pokazati
    se faire voir pokazati se
    se faire bien voir priljubiti se
    en faire voir à quelqu'un (de toutes les couleurs) grdó jo komu zagosti, komu hude skrbi povzročati, slabo ravnati s kom, mučiti koga
    laisser voir dati videti; ne prikrivati
    je ne peux pas le voir (en peinture) (familier) (še naslikanega) ne morem videti, ne trpim ga, zoprn mi je
    j'y vois clair že vem, pri čem sem (kako je s stvarjo)
    vous n'avez rien à y voir to vas nič ne briga
    n'y voir que du feu niti besede ne razumeti
    n'y voir goutte nič ne videti
    c'est à voir to je treba premisliti
    voir tout en beau videti vse rožnato
    je ne le vois pas du tout en médecin ne morem si ga predstavljati kot zdravnika
    voir le jour zagledati luč sveta
    ne pas voir plus loin que le bout de son nez (figuré) ne videti ped pred nosom
    voir la mort de près zreti smrti v obraz
    voir en rose skozi rožnata očala gledati
    voir les choses en noir biti pesimist
    ne rien voir que par le trou d'une bouteille (figuré) biti zelo zabit, butast
    voir venir (figuré) (samo) čakati; premisliti si kaj; spregledati (quelqu'un koga)
    je vous vois venir že vidim, kaj nameravate
    voyons! no, no! torej! nehaj že s tem! nobenih neumnosti!
    voyons les venir počakajmo, kaj (še) bo
    j'en ai vu bien d'autres sem še kaj drugega doživel
    on aura tout vu to je že višek! še to!
    c'est tout vu to je enkrat za vselej opravljeno
    cela n'a rien à y voir (à voir avec cette affaire) to s tem nima nobenega opravka
    cela se voit tous les jours to ni nič posebnega (novega)
    cela ne s'est jamais vu kaj takega pa še ne
    voir de loin (figuré) predvidevati
    ne point se voir slabo se razumeti (med seboj)
    verra qui vivra bomo videli
  • voisinage [vwazinaž] masculin sosedstvo, soseščina, soseska; bližina

    au voisinage du marché blizu živilskega trga
    être détesté du voisinage biti osovražen pri sosedih
    dans le voisinage immédiat v neposredni bližini
  • voják (-a) | -inja (-e) m, f soldato (-essa), militare:
    navadni vojak soldato semplice
    poklicni vojak soldato di professione
    najemniški vojak mercenario
    igre svinčeni vojaki soldatini di piombo
    vpoklicati k vojakom chiamare sotto le armi
    biti pri vojakih fare il militare, fare il servizio di leva
    vrniti se od vojakov andare in congedo
  • vôjen de guerre

    v vojnem času en temps de guerre
    vojna bolnišnica hôpital moški spol de campagne
    vojni dopisnik correspondant moški spol de guerre (ali aux armées)
    vojna grožnja menace ženski spol de guerre
    vojna industrija industrie ženski spol de guerre
    vojni invalid invalide moški spol de guerre
    vojna ladja bâtiment moški spol (ali navire moški spol) de guerre
    vojna napoved déclaration ženski spol de guerre
    vojna odškodnina indemnité(s)
    f(pl) de guerre
    vojni oškodovanec mutilé moški spol de guerre
    vojno področje théâtre moški spol des opérations (militaires) (ali des hostilités)
    vojni tovariš camarade moški spol de guerre, compagnon moški spol d'armes
    vojno sodišče conseil moški spol de guerre
    postaviti koga pred vojno sodišče traduire (ali faire passer) quelqu'un en conseil de guerre
    vojna škoda dommages moški spol množine de guerre
    reparature za vojno škodo réparation ženski spol des dommages de guerre
    vojni ujetnik prisonnier moški spol de guerre
    taborišče vojnih ujetnikov camp moški spol de prisonniers de guerre
    vojno ujetništvo captivité ženski spol
    biti v vojnem ujetništvu être en captivité, être prisonnier de guerre
    vojni zločin crime moški spol de guerre
    vojni zločinec criminel moški spol de guerre
    vojna znanost science ženski spol militaire
    vojna žrtev victime ženski spol de guerre
    pomoč vojnim žrtvam assistance aux victimes de guerre, assistance aux mutilés de guerre et aux familles des militaires morts à la guerre
    biti v vojnem stanju être en état de guerre, être sur le pied de guerre
  • vôjska (-e) f

    1. voj. esercito, forze armate; truppa, truppe; milizia:
    biti v službi v vojski servire nell'esercito
    stopiti v vojsko arruolarsi (nell'esercito)
    najemniška vojska milizie mercenarie

    2. star. guerra:
    pred vojsko prima della guerra
    med vojsko durante la guerra

    3. pog. servizio militare, leva

    4. pren. (množica) massa, subisso, valanga; codazzo:
    vojska občudovalcev un codazzo di ammiratori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti vojsko litigare, bisticciare
    voj. služiti vojsko andare soldato, fare il servizio di leva
    hist. črna vojska milizia territoriale
    rod vojske armata, arma
    kopenska vojska armata di terra
    okupacijska vojska esercito di occupazione
    redna vojska esercito regolare
    zavezniška, sovražnikova vojska le truppe alleate, nemiche
    stalna vojska esercito stanziale
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non c'è, non ne toglie neanche la piena
  • vol1 [vɔl] masculin tatvina, kraja, rop

    vol avec effraction vlom
    vol à la tire žepna tatvina
    vol de voiture tatvina avtomobila
    vol de grand chemin cestni rop
    vol qualifié težka tatvina
    assurance féminin contre le vol zavarovanje proti tatvini
    commettre un vol zagrešiti tatvino
  • volant, e [vɔlɑ̃, t] adjectif leteč

    feuille féminin volante letak; masculin posamezen list; volan (pri avtu, obleki); operjena žoga; veternica (mlina); zamašnjak, vztrajnik (kolo)
    forteresse féminin volante leteča trdnjava
    se mettre au volant sesti za volan
    prendre, tenir le volant šofirati
    il a un bon coup de volant on dobro vozi avto
    as masculin du volant izvrsten voznik avtomobila, avtomobilski dirkač
    volant de sécurité (figuré) rezerva za dobro izvedbo trgovinske operacije
    soucoupe féminin volante leteč krožnik
  • volare1

    A) v. intr. (pres. volo)

    1. leteti:
    non si sente volare una mosca pren. tišina, da bi slišal muho leteti
    volare senz'ali pren. delati kaj nemogočega
    volere o volare zlepa ali zgrda

    2. ekst. leteti (letalo):
    volare ad alta, a bassa quota leteti visoko, nizko
    volare sulla città leteti nad mestom

    3. ekst. leteti (potovati z letalom; delati kot letalsko osebje)

    4. ekst. odleteti, zleteti, razleteti se; pognati, poganjati se:
    volare in briciole, in schegge zdrobiti se v mrvice, razleteti se na drobce
    il portiere è volato sul pallone vratar se je pognal za žogo
    volano gli schiaffi letijo klofute

    5. ekst. pasti, padati:
    volar giù pog. pasti (z višine)

    6. ekst. dvigniti, dvigovati se; povzpeti se; odleteti (tudi pren.):
    volare al cielo, in cielo evfemistično umreti

    7. pren. steči, odbrzeti, oddirjati:
    l'automobile vola sull'autostrada avto dirja po avtocesti

    8. pren. širiti se:
    volare per le bocche di tutti širiti se od ust do ust

    9. pren. poleteti (daleč v času in prostoru); vrniti, vračati se:
    con la memoria volò alla giovinezza lontana v spominu je poletel v daljno mladost

    10. pren. bežati, hitro, kot blisk miniti, minevati:
    il tempo vola čas beži

    11. žarg. leteti (pod vplivom mamila)

    B) v. tr. lovstvo klicati (ptiče)
  • volāticus 3 (volātus)

    1. leteč, krilat: homines Pl., Pegasus Ap.

    2. begajoč, begoten, begljiv, sem in tja (od enega v drugega) se zaganjajoč (poganjajoč), nestalen: illius furentis ac volaticos impetus Ci., Psyche Ap.

    3. metaf.
    a) begoten, begljiv, begajoč = nestanoviten, začasen: Academia Ci., volaticum esse ac levem Sen. ph., gaudium, desideria Tert.
    b) čaroven, čaroben, čarodejen, le kot subst. volātica -ae, f α) čarovnica: Fest. β) čarovništvo: Tert.
  • Volcacius (napačno pisano tudi Volcatius, Vulcatius) 3 Volkácij(ev), Vulkácij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

    1. Volcacius Volkacij, Verov (Verres) prijatelj, eden od soudeleženih pri njegovem podkupovanju: Ci.

    2. L. Volcacius Tullus Lucij Volkacij Tul, konzul l. 66, nasprotnik Katiline, Cezarjev pristaš, pozneje posredovalec med Cezarjem in Pompejem: Ci.

    3. Volcacius Sēdigitus Volkacij Sedigit, pesnik okrog l. 100, je v svojem pesniškem kanonu razvrstil pisce komedij paliat po njihovi vrednosti, vendar po nekoliko čudnem zaporedju: Gell.

    4. Volcacius Tullus Volkacij Tul se je pod Cezarjem bojeval v Galiji in pozneje pri Dirahiju: C.

    5. Volcacius Gallicānus Volkacij Galikan je v času cesarja Dioklecijana baje popisal življenje rimskih cesarjev; ohranil se je le življenjepis Avidija Kasija.
  • voler1 [vɔle] verbe intransitif (od)leteti; hiteti

    voler bas nizko leteti
    voler en éclats iti na drobce, razdrobiti se
    voler de ses propres ailes (figuré) biti neodvisen
    faire voler la poussière prah dvigniti
    le temps vole čas beži
    voler au secours de la victoire priti komu na pomoč šele, ko zanesljivo vemo, da je že zmagal
  • volet [vɔlɛ] masculin oknica

    volet roulant navojna oknica, roleta
    trié sur le volet eliten, izbran
    volet d'une carte de permis de conduire pregiben list vozniške izkaznice