vodíti (vódim) imperf.
1. condurre, portare, menare; accompagnare:
voditi goste v sobe accompagnare gli ospiti nelle stanze
voditi živino na pašo menare, condurre, portare le bestie al pascolo
voditi konja za uzdo condurre il cavallo alla briglia
2. essere alla testa, procedere alla testa di:
sprevod vodi zastavonoša alla testa del corteo procede il portabandiera
3. guidare, indirizzare, dirigere, pilotare:
daljinsko voditi teleguidare, telecomandare
voditi ladjo pilotare la nave
voditi delo dirigere il lavoro
voditi raketo teleguidare il missile
4. governare, dirigere; presiedere (a); essere a capo (di); condurre:
voditi stranko essere a capo di un partito
muz. voditi zbor dirigere un coro
voditi gospodinjstvo governare la casa
voditi sejo presiedere alla riunione
voditi oddajo condurre una trasmissione
5. essere guida:
duhovno, moralno voditi essere la guida spirituale, morale (di)
6. aver cura, aver a cuore, preoccuparsi (di):
vodila ga je skrb za otroka aveva a cuore il bene del bambino
7. portare, condurre (di strada, porta e sim.)
vrata vodijo v spalnico la porta conduce nella camera da letto
pren. vztrajno delo vodi do uspeha la costanza nel lavoro porta al successo
8. tenere:
voditi evidenco o prebivalstvu tenere l'evidenza della cittadinanza
voditi poslovne knjige tenere i libri contabili
9. šport. essere in testa, condurre, essere in vantaggio:
vodi manj znan kolesar è in testa (alla corsa) un corridore poco noto
naši vodijo za dve točki i nostri conducono per due punti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voditi pogajanja trattare, essere in trattative con
voditi zapisnik redigere, scrivere il verbale
pren. voditi koga za nos menare qcn. per il naso, turlupinare qcn.
voditi v čem, v kaki dejavnosti (za države) essere il paese leader in
alp. voditi navezo guidare la cordata, essere il capocorda
voditi trgovino esercire, gestire un negozio
PREGOVORI:
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
Zadetki iskanja
- Vodnar samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ Vízöntőozvezdje Vodnarja ▸ Vízöntő csillagképeozvezdje Vodnar ▸ Vízöntő csillagképUran je v ozvezdju Vodnarja viden zvečer; sprva zahaja okoli pol devetih, konec meseca pa že kmalu po sedmi uri. ▸ Az Uránusz este látható a Vízöntő csillagképében; eleinte fél kilenc körül megy le, a hónap vége felé pedig már nem sokkal hét óra után.
Ozvezdje Vodnar - Aquarius je zvečer pri nas vidno od septembra do decembra. ▸ A Vízöntő–Aquarius csillagkép nálunk szeptembertől decemberig látható esténként.
2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ VízöntőLuna v Vodnarju ▸ Hold a VízöntőbenSonce v Vodnarju ▸ Nap a Vízöntőbenplaneti v Vodnarju ▸ bolygók a Vízöntőbenv znamenju Vodnarja ▸ Vízöntő jegyébenLjudje s Soncem v Vodnarju so ponavadi nesebični in strpni do tujih idej, stališč in predlogov. ▸ Azok az emberek, akiknél a Nap a Vízöntőben van, általában önzetlenek és toleránsak mások ötletei, álláspontjai és javaslatai iránt.
Planeti v znamenju Vodnarja odpirajo nove vire čustvenega in ustvarjalnega navdiha. ▸ A Vízöntő jegyében lévő bolygók az érzelmi és kreatív ihlet új forrásait nyitják meg. - vœu [vö] masculin želja; voščilo; zaobljuba
carte féminin de vœux voščilnica
vœux pluriel de bonne année novoletne čestitke
vœu monastique samostanska zaobljuba
faire vœu zaobljubiti se; resno, trdno skleniti
faire vœu de se venger priseči maščevanje
faire, former des vœux pour quelqu'un želeti komu vse najboljše
faire des vœux pour le succès voščiti uspeh
satisfaire au vœu de la loi zadostiti zakonu
tous mes vœux! vso srečo želim! - voici [vwasi] préposition tu je (sta, so)
me voici! tu sem!
vous voici déjà? ste že tu?
voici comment il faut faire tako(le) je treba napraviti
voici venir l'été poletje prihaja
il a quitté la France voici bientôt 10 ans deset let bo že skoro, kar je zapustil Francijo
monsieur que voici tale gospod - voilà [vwala] préposition tam je (sta, so)
me voilà tu sem
voilà 3 ans qu'il est mort tri leta je že, kar je umrl
le voilà qui vient pravkar prihaja
voilà une idée! kakšna ideja!
voilà pourquoi zato, zategadelj
voilà tout to je vse
nous y voilà! sedaj pa imamo!
vous y voilà! uspeli ste!
voilà bien parler to se pravi dobro govoriti!
voilà ce que c'est que de ... tako se zgodi, če ...
vous voilà arrivés prišli ste torej, tu ste torej
je me suis sauvé par la fenêtre, et voilà zbežal sem (rešil sem se) skozi okno, in to je vse (nič drugega ni bilo) - voile1 [vwal] masculin zastor; koprena, pajčolan; tančica; tanka lahka tkanina
voile blanc de mariée nevestin pajčolan
voile (du palais) (anatomie) mehko nebo (v ustih)
sous le voile de l'amitié pod krinko prijateljstva
prendre le voile iti v samostan, postati redovnica
voile noir de deuil črn pajčolan v žalovanju - voile2 [vwal] féminin jadro; jadrnica; jadranje
bateau masculin à voiles jadrnica
voile latine trikotno jadro
vol masculin à voile letalsko jadranje
faire de la voile jadrati
faire voile vers jadrati, pluti proti
avoir le vent dans les voiles imeti ugoden veter, figuré uspeti
(familier) avoir du vent dans les voiles biti pijan
faire force de voiles, mettre toutes voiles dehors (ali: au vent) vse sile napeti (za dosego cilja), pošteno poprijeti
(populaire) mettre les voiles oditi
mettre à la voile odpluti - voiler1 [vwale] verbe transitif zakriti s tančico (une statue kip); prikrivati (la vérité resnico); skrivati, zamračiti
se voiler le visage nositi pajčolan, tančico
(figuré) se voiler la face zakriti si obraz (da ne bi česa videli)
le ciel se voile nebo se oblači
sa voix se voile glas mu je manj čist, manj sonoren - voir* [vwar] verbe transitif videti; imeti razgled (sur na), paziti (à na), skrbeti (à za); brigati se (à za); zagledati, opaziti; ugotoviti; obiskati, sprejeti (obisk)
se voir videti se, sestajati se, obiskovati se
voir à l'œil nu videti z golim očesom
voir de ses propres yeux videti na lastne oči
peut-on voir M. X.? bi lahko govoril z g. X.?
aller, venir voir quelqu'un iti, priti koga obiskat
j'ai été le voir obiskal sem ga; bil sem pri njem
voir le médecin iti k zdravniku
voir beaucoup de monde obiskovati mnogo ljudi, delati mnogo obiskov
faire voir pokazati
se faire voir pokazati se
se faire bien voir priljubiti se
en faire voir à quelqu'un (de toutes les couleurs) grdó jo komu zagosti, komu hude skrbi povzročati, slabo ravnati s kom, mučiti koga
laisser voir dati videti; ne prikrivati
je ne peux pas le voir (en peinture) (familier) (še naslikanega) ne morem videti, ne trpim ga, zoprn mi je
j'y vois clair že vem, pri čem sem (kako je s stvarjo)
vous n'avez rien à y voir to vas nič ne briga
n'y voir que du feu niti besede ne razumeti
n'y voir goutte nič ne videti
c'est à voir to je treba premisliti
voir tout en beau videti vse rožnato
je ne le vois pas du tout en médecin ne morem si ga predstavljati kot zdravnika
voir le jour zagledati luč sveta
ne pas voir plus loin que le bout de son nez (figuré) ne videti ped pred nosom
voir la mort de près zreti smrti v obraz
voir en rose skozi rožnata očala gledati
voir les choses en noir biti pesimist
ne rien voir que par le trou d'une bouteille (figuré) biti zelo zabit, butast
voir venir (figuré) (samo) čakati; premisliti si kaj; spregledati (quelqu'un koga)
je vous vois venir že vidim, kaj nameravate
voyons! no, no! torej! nehaj že s tem! nobenih neumnosti!
voyons les venir počakajmo, kaj (še) bo
j'en ai vu bien d'autres sem še kaj drugega doživel
on aura tout vu to je že višek! še to!
c'est tout vu to je enkrat za vselej opravljeno
cela n'a rien à y voir (à voir avec cette affaire) to s tem nima nobenega opravka
cela se voit tous les jours to ni nič posebnega (novega)
cela ne s'est jamais vu kaj takega pa še ne
voir de loin (figuré) predvidevati
ne point se voir slabo se razumeti (med seboj)
verra qui vivra bomo videli - voisinage [vwazinaž] masculin sosedstvo, soseščina, soseska; bližina
au voisinage du marché blizu živilskega trga
être détesté du voisinage biti osovražen pri sosedih
dans le voisinage immédiat v neposredni bližini - voják (-a) | -inja (-e) m, f soldato (-essa), militare:
navadni vojak soldato semplice
poklicni vojak soldato di professione
najemniški vojak mercenario
igre svinčeni vojaki soldatini di piombo
vpoklicati k vojakom chiamare sotto le armi
biti pri vojakih fare il militare, fare il servizio di leva
vrniti se od vojakov andare in congedo - vôjen de guerre
v vojnem času en temps de guerre
vojna bolnišnica hôpital moški spol de campagne
vojni dopisnik correspondant moški spol de guerre (ali aux armées)
vojna grožnja menace ženski spol de guerre
vojna industrija industrie ženski spol de guerre
vojni invalid invalide moški spol de guerre
vojna ladja bâtiment moški spol (ali navire moški spol) de guerre
vojna napoved déclaration ženski spol de guerre
vojna odškodnina indemnité(s)
f(pl) de guerre
vojni oškodovanec mutilé moški spol de guerre
vojno področje théâtre moški spol des opérations (militaires) (ali des hostilités)
vojni tovariš camarade moški spol de guerre, compagnon moški spol d'armes
vojno sodišče conseil moški spol de guerre
postaviti koga pred vojno sodišče traduire (ali faire passer) quelqu'un en conseil de guerre
vojna škoda dommages moški spol množine de guerre
reparature za vojno škodo réparation ženski spol des dommages de guerre
vojni ujetnik prisonnier moški spol de guerre
taborišče vojnih ujetnikov camp moški spol de prisonniers de guerre
vojno ujetništvo captivité ženski spol
biti v vojnem ujetništvu être en captivité, être prisonnier de guerre
vojni zločin crime moški spol de guerre
vojni zločinec criminel moški spol de guerre
vojna znanost science ženski spol militaire
vojna žrtev victime ženski spol de guerre
pomoč vojnim žrtvam assistance aux victimes de guerre, assistance aux mutilés de guerre et aux familles des militaires morts à la guerre
biti v vojnem stanju être en état de guerre, être sur le pied de guerre - vôjska (-e) f
1. voj. esercito, forze armate; truppa, truppe; milizia:
biti v službi v vojski servire nell'esercito
stopiti v vojsko arruolarsi (nell'esercito)
najemniška vojska milizie mercenarie
2. star. guerra:
pred vojsko prima della guerra
med vojsko durante la guerra
3. pog. servizio militare, leva
4. pren. (množica) massa, subisso, valanga; codazzo:
vojska občudovalcev un codazzo di ammiratori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti vojsko litigare, bisticciare
voj. služiti vojsko andare soldato, fare il servizio di leva
hist. črna vojska milizia territoriale
rod vojske armata, arma
kopenska vojska armata di terra
okupacijska vojska esercito di occupazione
redna vojska esercito regolare
zavezniška, sovražnikova vojska le truppe alleate, nemiche
stalna vojska esercito stanziale
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non c'è, non ne toglie neanche la piena - vol1 [vɔl] masculin tatvina, kraja, rop
vol avec effraction vlom
vol à la tire žepna tatvina
vol de voiture tatvina avtomobila
vol de grand chemin cestni rop
vol qualifié težka tatvina
assurance féminin contre le vol zavarovanje proti tatvini
commettre un vol zagrešiti tatvino - volant, e [vɔlɑ̃, t] adjectif leteč
feuille féminin volante letak; masculin posamezen list; volan (pri avtu, obleki); operjena žoga; veternica (mlina); zamašnjak, vztrajnik (kolo)
forteresse féminin volante leteča trdnjava
se mettre au volant sesti za volan
prendre, tenir le volant šofirati
il a un bon coup de volant on dobro vozi avto
as masculin du volant izvrsten voznik avtomobila, avtomobilski dirkač
volant de sécurité (figuré) rezerva za dobro izvedbo trgovinske operacije
soucoupe féminin volante leteč krožnik - volare1
A) v. intr. (pres. volo)
1. leteti:
non si sente volare una mosca pren. tišina, da bi slišal muho leteti
volare senz'ali pren. delati kaj nemogočega
volere o volare zlepa ali zgrda
2. ekst. leteti (letalo):
volare ad alta, a bassa quota leteti visoko, nizko
volare sulla città leteti nad mestom
3. ekst. leteti (potovati z letalom; delati kot letalsko osebje)
4. ekst. odleteti, zleteti, razleteti se; pognati, poganjati se:
volare in briciole, in schegge zdrobiti se v mrvice, razleteti se na drobce
il portiere è volato sul pallone vratar se je pognal za žogo
volano gli schiaffi letijo klofute
5. ekst. pasti, padati:
volar giù pog. pasti (z višine)
6. ekst. dvigniti, dvigovati se; povzpeti se; odleteti (tudi pren.):
volare al cielo, in cielo evfemistično umreti
7. pren. steči, odbrzeti, oddirjati:
l'automobile vola sull'autostrada avto dirja po avtocesti
8. pren. širiti se:
volare per le bocche di tutti širiti se od ust do ust
9. pren. poleteti (daleč v času in prostoru); vrniti, vračati se:
con la memoria volò alla giovinezza lontana v spominu je poletel v daljno mladost
10. pren. bežati, hitro, kot blisk miniti, minevati:
il tempo vola čas beži
11. žarg. leteti (pod vplivom mamila)
B) v. tr. lovstvo klicati (ptiče) - volāticus 3 (volātus)
1. leteč, krilat: homines Pl., Pegasus Ap.
2. begajoč, begoten, begljiv, sem in tja (od enega v drugega) se zaganjajoč (poganjajoč), nestalen: illius furentis ac volaticos impetus Ci., Psyche Ap.
3. metaf.
a) begoten, begljiv, begajoč = nestanoviten, začasen: Academia Ci., volaticum esse ac levem Sen. ph., gaudium, desideria Tert.
b) čaroven, čaroben, čarodejen, le kot subst. volātica -ae, f α) čarovnica: Fest. β) čarovništvo: Tert. - Volcacius (napačno pisano tudi Volcatius, Vulcatius) 3 Volkácij(ev), Vulkácij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:
1. Volcacius Volkacij, Verov (Verres) prijatelj, eden od soudeleženih pri njegovem podkupovanju: Ci.
2. L. Volcacius Tullus Lucij Volkacij Tul, konzul l. 66, nasprotnik Katiline, Cezarjev pristaš, pozneje posredovalec med Cezarjem in Pompejem: Ci.
3. Volcacius Sēdigitus Volkacij Sedigit, pesnik okrog l. 100, je v svojem pesniškem kanonu razvrstil pisce komedij paliat po njihovi vrednosti, vendar po nekoliko čudnem zaporedju: Gell.
4. Volcacius Tullus Volkacij Tul se je pod Cezarjem bojeval v Galiji in pozneje pri Dirahiju: C.
5. Volcacius Gallicānus Volkacij Galikan je v času cesarja Dioklecijana baje popisal življenje rimskih cesarjev; ohranil se je le življenjepis Avidija Kasija. - voler1 [vɔle] verbe intransitif (od)leteti; hiteti
voler bas nizko leteti
voler en éclats iti na drobce, razdrobiti se
voler de ses propres ailes (figuré) biti neodvisen
faire voler la poussière prah dvigniti
le temps vole čas beži
voler au secours de la victoire priti komu na pomoč šele, ko zanesljivo vemo, da je že zmagal - volet [vɔlɛ] masculin oknica
volet roulant navojna oknica, roleta
trié sur le volet eliten, izbran
volet d'une carte de permis de conduire pregiben list vozniške izkaznice