Franja

ambassadeur, drice [-dœr, dris] masculin, féminin poslanik, -inja, poslanikova žena; oseba, ki ji je poverjena kaka misija, naloga

les ambassadrices de la mode française poslanke (ustvarjalke, širiteljice) francoske mode

ambiance [ɑ̃bjɑ̃s] féminin (življenjsko) okolje, ambient, atmosfera, razpoloženje

ambiance générale splošno razpoloženje
ambiance hostile sovražno okolje
(familier) il y a de l'ambiance ici tu je veselo razpoloženje

ambigō -ere (-) (-) (ambi in agere = z dveh strani ali na dve strani gnati; le pren.)

I. intr.

1. dvomiti, ne prav vedeti, pomišljati si, omahovati: z ACI ali inf.: (Alexandrum) regnum Asiae occupaturum haud ambigere Cu., ne quis ambigat cuncta regno viliora habere T.; z odvisnim vprašanjem: ambigens Nero, quonam modo ingenia notescerent T., quaenam post Augustum militiae condicio, ambigentes T. v mučni negotovosti; z de: Plin., Q., in hac causa, de qua tu ambigis Gell., ambigebant de illis (o tem), quidnam fieret Vulg.

2. pregovarjati se (posebno pred sodiščem), prepirati se, pravdo imeti: vicini nostri hic ambigunt de finibus Ter., cum de vero ambigetur, quod quaeri coniecturā solet Ci., id, de quo verbis ambigebatur L., speculatori de parte finium cum vicino ambigenti T., ambigant agnati cum eo, qui heres est Ci., ut inter eos, qui ambigunt, conveniat Ci. prepirajoče se stranke, si de hereditate nihil ambigitur Ci., ambigendi causa Ci. sporna točka; pren.: ambigere de regno L., regni certamine ambigebant fratres L. —

II. trans. (po)dvomiti o čem, oporekati čemu, ugovarjati čemu, pregovarjati se, prepirati se, klas. le v pass., pogosto = dvomljiv biti, sporen biti; act.: z odvisnim vprašanjem: haud ambigam,... hicine fuerit Ascanius an maior quam hic L. nočem se prepirati, nočem razsojati; v pass.: ambigitur quid enim? H. o čem pa je prepir? ex contrariis scriptis si quid ambigitur Ci., in iure, quod ambigitur inter peritissimos Ci., temporis aeterni, non unius horae ambigitur status Lucr. gre za večni čas, ne za..., omnis res eandem habet naturam ambigendi Ci. pri spornem razgovoru je treba o vsaki stvari vselej razpravljati na isti način; z ACI: aspici aliquando in Aegypto eam volucrem non ambigitur T.; z odvisnim vprašanjem: id cum inter omnes constet, eo magis miror ambigi, quanam Hannibal Alpes transierit L., ambigitur quoties, uter utro sit prior H., in quo (genere) quale sit quid ambigitur Ci.; redko s quin: neque ambigitur, quin Brutus... id facturus fuerit L. — Od tod adv. pt. pr. ambigenter neodločno, omahujoč, brez trdnega sklepa: Hier.

ambiguus 3, adv. -ē, pri Ambr. -ō (ambigere)

1. na dve strani enako se nagibajoč, med dvema omahujoč, dvojeobrazen, obojen, obojestranski, spremenljiv: viri (= Centauri) O., natum (esse) ambiguo inter marem ac feminam sexu infantem L. = obojespolen, ambiguus fuerit, modo vir, modo femina, Scython O. spremenljive podobe, Proteus O., virgo O. (= Sirena in Sfinga), puer vultu ambiguo H. z dekliškim obrazom, in virum soliti vultus mutare ferinos ambigui prosecta lupi O. darilno drobovje volkodlaka, ki spreminja svoj zverski obraz v moža (v moško podobo), per ambiguum favorem L. omahujoč med strankami; pesn.: promisit Apollo ambiguam tellure nova Salamina futuram H. dvojčično mesto, druga istoimenska Salamina.

2. pren.
a) omahujoč, dvomljiv (dvomen), nejasen, negotov: haud ambiguum regem alterum mea morte faciam L. brez dvoma edinega kralja, ambiguo lapsu refluitque fluitque (Maeander) O., ambiguus tanti certaminis heres O., ambiguus proeliis T. zdaj zmagujoč, zdaj premagan, equites ambigue certavere T. neodločeno, nec ambigue est victus L. = odločno; z odvisnim vprašanjem: ambiguum, Clymene precibus Phaëthontis an irā mota magis... O. nejasno, ali..., ambiguum habebatur, quantum Caesari in eam liceret T.; subst. ambiguum -ī, n dvomno (dvomljivo), negotovo, nejasno: in ambiguo est..., quid de hac re fiat Pl. nejasno je, rumor in ambiguo est O. govorica vzbuja dvojno sodbo, in ambiguo servare H. ali relinquere Lucr. nedognano puščati, in ambiguo Britannia fuit T. v dvomljivem položaju; (z gen.) (še) ne vedoč, neodločen: imperandi T. ali naj prevzame vladarstvo, futuri T. kaj naj se zgodi (stori), ambiguo haerebat Ambr.
b) dvoumen, dvosmiseln, mnogopomenski, skrivnosten, nedoumljiv, zagoneten, temen, nejasen: nomen, scriptum, oracula, verba Ci., dicta O., vox Sen. tr., spargere voces ambiguas V., iocus, responsa, tituli Suet., ambigue dicere, loqui agere Ci., ambigue scriptum, verbum ambigue positum Ci.; subst. ambiguum -ī, n dvoumje, dvoumnost, dvosmiselnost: ex ambiguo (= ambigue) dicta Ci., addito ambiguo, altero genere ridiculi Ci., cum plura ambigui (ali ambiguorum) sunt genera Ci.
c) dvomljiv, negotov, nezanesljiv: ictus L., auctor (sel) O., viae O., ambiguā in amicitia fide esse L., domum timet ambiguam Tyriosque bilingues V., puer ingenii ambigui Plin. iun., amb. tribuni T., amb. pudicitia Gell., ne legiones ambigue agerent T.; occ. α) neugoden, negativen, slab: aquae O. sumljive, nevarne, secundarum ambiguarumque rerum sciens T. izveden v sreči in nesreči, ambiguae domi res T. neugoden položaj. β) negotov = sporen, izpodbiten: ager L., res possessionis haud ambiguae L., pro certis ambigua malebat T. namesto gotovega posestva negotovo.

ambitus -ūs, m (ambīre) obhod, obhajanje, in to:

1. abstr. obhod, obtek, kroženje (posebno nebesnih teles), obtok: amnis id flumen, quod circuit aliquid: nam ab ambitu amnis Varr., stellarum rotundi ambitūs Ci., ceterorum siderum ambitūs Ci., cum se octo ambitus (osmerica planetov) confectis suis cursibus ad idem caput rettulerint Ci., longus saeculorum amb. T.

2. occ.
a) konkr. krivina, ovinek: properantis aquae per amoenos ambitus agros H., mutuo ambitu corpora alligata Petr. v medsebojnem objemu, molli ambitu Sen. tr., secretiore ambitu (namreč polžastih stopnic) Plin. iun.
b) pren. α) = ambages, ovinek, ovinkarjenje, pripovedovanje po ovinkih (na dolgo in široko): multos ambitus fecerim, si omnia exsequi velim L. moral bi zelo okolišiti (iti po ovinkih). β) opis: aliquid per ambitum verborum enuntiare Suet.
c) sinekdoha rob, o(b)krajek: extremitatem caeli rotundo ambitu circumicere Ci., extremus ambitus campi T., cincto ratibus ambitu T., amb. parmae Plin., folia sunt... serrato ambitu Plin., sol fulgido ambitu Lamp. z bleščečim sijem; poseb. ozek prostor obhod ali obhodna pot (ob zidu) okrog hiše: amb. aedium Tab. XII ap. Varr., Ci., P. F.; okrog grobišča: Paul. (Dig.).
č) obseg, obsežnost: (muri) ambitus CCCLVI stadia amplectitur Cu., castra lato ambitu T., amb. urbium Q., Asiae Plin., explicari per omnem terrarum et caeli ambitum Suet., per ambitum capitis Macr. okrog glave; tudi o času: est (aliquis aetatis orbis), qui totam pueritiam ambitu suo astringit Sen. ph.
d) pren. gram. od Ciceronovega časa ambitus verborum ali verborum ambitus ali samo ambitus (= περίοδος) sestava, perioda v govoru: Q., ambitus verborum, si sic περίοδον appellari placet, erat apud illum contractus Ci.; toda v navadni govorici je ambitus verborum ali orationis obseg besed ali govora, s katerim se sploh kaj opisuje, očrt: genera, quae possunt... ambitu verborum facile copulari Col., quam angusto ambitu orationis amplectatur (dicta factaque clarorum victorum) Val. Max., nec... ambitu rerum, sed rebus incendere Q.; v slabem pomenu ambitus verborum prazno mnogobesedje, gostobesednost: Petr.

3. (le v slabem pomenu; prim. ambitio) protizakonit obhod kandidatov za častne službe, prikupovanje (dobrikanje) kandidatov za častne službe, izpodlezovanje častnih služb: legem de ambitu tuli Ci., causam de ambitu dixerunt Ci., ipsi erant ambitūs condemnati Ci., ambitūs alterum accusare Ci., de ambitu postulare aliquem Ci., effusae ambitūs largitiones N. podkupovanje za dosego častnih služb, ambitūs Pompeiā lege damnatos restituit C., de ambitu ad populum latum L.; ambitus suffragiorum T. izpodlezovanje glasov.

4. pren.
a) pretirano hlepenje po priljubljenosti (prikupovanje), sploh pretirano hlepenje po čem, poganjanje (prizadevanje) za kaj, spletke, kovarstvo: multa adversus ambitum... constituta T., dux pecuniosus et gratiā subnixus per ambitum T. od svojega prikupovanja priljubljen, ne hoc munus meum ambitu corrumperetur Plin. iun.; uxor magno ducta ambitu Sen. ph. po dolgem snubljenju; uxorius ambitus T. spletke; z objektnim gen.: ne quis id ambitu valuisse claritatis e familia putet Plin., ambitu remanendi aut eundi (sc. in provinciam) T. prizadevanje za ostanek ali odhod; od tod tudi = preobzirno ravnanje, obzirnost, obzirna prizanesljivost, obzirna priprošnja, priporočilo, zagovor, pristranskost, pristrastje: largiendo, ambitu infimos manipularium iuvando T., iudicum ambitu evaserat T. po pristranskosti, nihil ambitu nec potestate senatus opus esse T.
b) častilakomnost, častihlepnost: relinquite ambitum: tumida res est, vana, ventosa Sen. ph., caret ambitu: ideo se equestri gradu tenuit, cum facile posset ascendere altissimum Plin. iun., pessimi affectus, in quibus sunt... cupiditas, spes, ambitus Q.
c) nečimrnost, gizdavost, ponašanje: est non numquam pravus hic ambitus (iudicibus), adversus amicos aut pro his, quibuscum simultates gerant, pronuntiandi Q., proprio quodam intellegendi ambitu Q. z nekakšno nečimrno zavestjo svoje izvedenosti, Samnitium, gens aureis et argenteis armis... usque ad ambitum armata Fl., ambitus funeris Prud. (prim. funerum nulla ambitio T.).

ambivalenca samostalnik
1. (razdvojenost) ▸ ambivalencia Ambivalenca med napredkom in nevarnostmi, ki jih prinašajo tehnološke inovacije, je že del vsakdanjega razmišljanja. ▸ A fejlődés és a technológiai innovációk okozta veszélyek miatti ambivalencia már a mindennapi gondolkodás része.
Kaže ljubezensko ambivalenco - poželenje po ženski in sočasno napadalnost do nje. ▸ Szerelmi ambivalencia jeleit mutatja – egyszerre kívánja a nőt, miközben támadó vele szemben.
Te besede jasno kažejo pisateljevo globoko ambivalenco do spolne ljubezni - strastno hrepeni po njej in je hkrati prepričan, da je nedosegljiva, neuresničljiva, da je v resnici sploh ni. ▸ Ezek a szavak világosan jelzik a szerzőnek a nemiséggel kapcsolatos ambivalenciáját – szenvedélyesen vágyik rá, de egyúttal meg van győződve elérhetetlenségéről, megvalósíthatatlanságáról, és arról, hogy valójában nem is létezik.

2. (soobstoj dveh nasprotnih zadev) ▸ ambivalencia
Zanimiva je tudi ambivalenca gore in hribovja na eni strani ter nižine, doline in obale na Balkanu. ▸ Érdekes egyfelől a hegyek és a dombvidékek, másfelől pedig az alföldek, a völgyek és a tengerpart ambivalenciája a Balkánon.

ambō, ambae, ambō

1. oba skupaj, oba hkrati, oba: duae res vehementissime in praetura desideratae sunt, quae ambae in consulatu multum Murenae profuerunt: una... altera Ci., Iuppiter ut... et superesse virum de tot modo milibus unum, et superesse videt de tot modo milibus unam, innocuos ambos, cultores numinis ambos O., hic qui utrumque probat, ambobus debuit uti Ci., aut ambo imperatores Romani... aut alter ex iis L., absente consulum altero ambobusve L., frequentius singulis, ambobus interdum propitius Caesar Plin. iun.; pogosto kot stalno besedilo v senatskih sklepih (prim. alter): consules alter ambove Ci. ali consules ambo alterve Front.; subst. ambae -ārum, f (sc. manūs) obe roki: rex ambas ultra fossam protendere coepit Enn.

2. = uterque: diversa sibi ambo consilia capiunt C., Atridas Priamumque et saevum ambobus Achillem V.

Opomba: Acc. masc.: dvojinski ambō, redkeje (pri Ci. nikdar) množinski ambōs.

ambulancia ženski spol ambulanca, rešilna postaja, ambulantni (rešilni) voz; vozna pošta

ambulancia de correo vozna pošta
ambulancia volante leteča vojaška bólnica

ambulánten relatif à un dispensaire (à une ambulance)

ambulantni bolnik malade non hospitalisé
ambulantni pregled visite ženski spol de dispensaire (à l'infirmerie)
ambulantni voz (voitnre ženski spol d') ambulance ženski spol

âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
corps et âme z dušo in telesom
âme de la conjuration duša zarote
âme en peine (religion) duša v vicah
âme d'un canon votlina topovske cevi
âme sœur sorodna duša
âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
à fendre l'âme srce trgajoč
de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
sans âme brezsrčen, brezčuten
jusqu'au fond de l'âme do dna duše
(obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
égalité féminin d'âme ravnodušnost
état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
immortalité de l'âme nesmrtnost duše
vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
voix féminin de l'âme glas vesti
avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
avoir du vague à l'âme biti melanholičen
chanter avec âme peti s čustvom
donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu

amén razen, izvzemši; vrhu tega

amén de razen
amén de que ne glede na to, da; čeprav

amenée [amne] féminin dovod, dovajanje

amenée d'air, d'eau, de courant dovajanje zraka, vode, električnega toka
canal masculin, tuyaux masculin pluriel d'amenée dovodni kanal, dovodne cevi

amenuiser [-ze] verbe transitif zmanjšati, stanjšati

amenuiser les chances de réussite zmanjšati šanse za uspeh
s'amenuiser (z)manjšati se
les recettes s'amenuisent dohodki se manjšajo
mon espoir s'amenuise peu à peu moje upanje se vse bolj manjša, plahni

amertume [amɛrtüm] féminin grenek okus, grenkoba, grenkost; bridkost, žalost, zagrenjenost; razočaranje

ressentir de l'amertume užalostiti se

ami, e [ami] adjectif prijateljski, prijazen; masculin, féminin prijatelj, -ica; tovariš, -ica; ljubček, -ica

ami de collège, d'enfance, de plume šolski, otroški, dopisni prijatelj
ami de la maison, de la famille hišni, družinski prijatelj
bonne amie ljubica
ma petite amie moja ljubica, moj deklič
son meilleur ami njegov najljubši prijatelj
les amis du livre bibliofili, knjigoljubi
société féminin des amis kvekerji
se faire des amis dobiti si prijateljev
je viens en ami prihajam kot prijatelj
je suis très ami avec son frère sem dober prijatelj njegovega brata
les peuples, les pays amis prijateljska ijudstva, prijateljske dežele

amīcus 3, adv. -ē, pri Pl. in Pac. ap. Non. amīciter (amāre)

1. prijazen, prijateljski, dobrohoten, naklonjen, dober komu (naspr. inimicus): pepercit homini amico et necessario Ci., homines sibi conciliare amiciores Ci., vir benevolentissimus atque amicissimus Ci., amicus (amicissimus) animus Ci., praesidium quam amicissimum C. kar najbolj zvesto (vdano), tu autem... facis amice Ci., si quid amice de Romanis cogitabis N., amice pauperiem pati H. voljno, rad, amicissime vivere cum aliquo, amicissime loqui de Caesare C.; z dat.: Philistum... reduxit, hominem amicum non magis tyranno quam tyrannis N., Pompeium tibi valde amicum esse cognovi Ci. ep., mihi nemo est amicior... Attico Ci. ep., vir mihi amicissimus Ci., vivere vitae hominum amice Ci. kot človekoljub, človekoljubno; s praep: si umquam erga te animo esse amico sensisti eum Ter., ut amici inter nos simus Ter., quid inter dissimiles amicum esse poterat? Vell. Pogosto o političnih razmerah: amicae civitates C., regem nec inimiciorem ulli populo quam Carthaginiensi nec amiciorem quam populo Rom. esse affirmabant L., socii amicissimi, urbes amicissimae Ci., abalienati a nobis reges amicissimi Ci. prav zvesto vdani, najboljši prijatelji; o živalih: amica luto sus H. ki ljubi blato, amici pavones et columbae Plin.; enalaga: dicta V., vultus amicus (= amici) V. prijateljev, toda: vultu amico promittere opem O. s prijaznim obrazom; vires acquirere amicas (= amicorum) O., agmen amicum (= amicorum) O. Preg.: amicum esse sibi sam sebi biti prijatelj, zadovoljen biti sam s seboj, zadovoljiti se sam s seboj: velim, ut tibi sis amicus Ci. ep., sibi non est amicus H. strog je sam s seboj, sam(ega) sebe muči, prim.: quid te tibi reddat amicum H. kaj te zadovolji s seboj; podobno: animus rebus suis amicus Sen. ph. zadovoljen s svojim položajem.

2. occ. ugoden, ustrežljiv, mil; (o stvareh) ugoden, prijazen, prijeten, ljub, ljubek, všeč(en): nescio quod numen amicum V., dea studiis amica O.; am. portus, imbres V., ventus O., sidus H., amica silentia lunae V. prijazna tišina mesečne noči, ratio amicior libertati N., secundum te nihil est mihi amicius solitudine Ci. ep. mi ni ljubše, prijetnejše; amicum est alicui z ACI: ljubo (prijetno, pogodu) je komu: nec dis amicum est nec mihi te prius obire H. — Od tod subst.

I. amīca -ae, f

1. prijateljica, družica (v dobrem pomenu): (puella) ibit ad adfectam, quae non languebit, amicam O.

2. ljubica v slabem pomenu, evfem. = ljubimka, priležnica, hotnica: in foro amicis operam da, haud in lecto amicae Pl., haud convenit una ire cum amica imperatorem in via Ter., mater amicam impuri filii tamquam nurum sequebatur Ci.

— II. amīcus -ī, m

1. prijatelj: am. bonus N., vetus, intimus, fidus, infidus, firmus ac fidelis Ci., melior et fidelior L., verus Ci., H., carus H., summus Ter. najboljši; v superl.: Cato amicissimus meus Ci. moj najboljši prijatelj, regum amicissimi Ci.; pren.: am. veritatis Ci. resnicoljub.

2. occ.
a) pokrovitelj, zaščitnik: Iuv., nec potentem amicum largiora flagito H.
b) tovariš: (Diomedes) fugam exprobravit amico (Ulixi) O.
c) politični prijatelj, pristaš, zaveznik: rogatus ut amicus, arcessitus ut socius Ci., socius atque amicus ali socius amicusque (tudi v pl.) Ci., S., Cu., Suet., amici sociique L., amici clientesque Gracchorum Vell.
č) v pl. (= ἑταῖροι ἱππεῖς) telesni stražniki mak. kraljev, telesna straža na konjih: prima cohors amicorum Cu., aliquem in cohortem amicorum recipere Cu.; amici tudi = cohors praetoria: Suet.
d) v pl. zaupniki kakega vladarja, dvorjani, dostojanstveniki: reges ex amicis Alexandri N., si (rex Darius) amicis oppida tuenda tradidisset N., Iugurta amissis amicis varius agitabat S., comitante... cohorte amicorum Suet.

Opomba: St.lat. amēca, amēcus po: P. F.; sinkop. gen. pl. amīcûm: Ter.

amigo moški spol prijatelj; ljubimec, ljubček; poslovni prijatelj

amigo de alma, amigo íntimo, amigo del asa najljubši prijatelj
amigo de sí mismo sebičnež, egoist
de taza, amigo de vino prijatelj iz sebičnosti
amigos pl: amigo de uña y carne najboljša prijatelja
hacerse amigos sprijateljiti se
tener la cara de pocos amigos neprijazen obraz kazati
en tiempo de higos, no faltan amigos v sreči imaš mnogo prijateljev
a muertos y a idos no hay amigos odsotni so vedno oškodovani (nimajo prijateljev, zagovornikov)

amitié [amitje] féminin prijateljstvo, prijateljsko dejanje, prijaznost, ljubeznivost; privrženost, navezanost (živali)

faites-moi l'amitié de ... bodite tako ljubeznivi in ...
faites-lui toutes mes amitiés lepo ga pozdravite v mojem imenu
il m'a fait mille amitiés bil je zelo dober z mano
faites-nous l'amitié de venir dîner à la maison izkažite mi prijateljsko uslugo in pridite k nam na večerjo
se lier d'amitié avec quelqu'un skleniti s kom prijateljstvo
prendre quelqu'un en amitié se prendre d'amitié pour quelqu'un spoprijateljiti se s kom

āmittō -ere -mīsī -missum

1. (predklas.) stran poslati, odposlati (odpošiljati), izpustiti, odpustiti (odpuščati): stulte feci, qui hunc amisi Pl., quia te servavi, me amisisti liberum Pl., nunc amitte, quaeso, hunc Ter. zdaj ga (iz)pusti, ne stori mu nič (žalega), lectos propter cariem et tineam Varr. proč dati, amisso pactione Publio legato S. fr.

2. pren.
a) (prostovoljno, nalašč) kaj (o)pustiti (opuščati), popustiti (popuščati), odreči (odrekati) se čemu, izogniti se čemu: rem inquisitam Pl., unam hanc noxiam Ter., amittenda fortitudo aut sepeliendus dolor Ci., priore (sacramento) amisso Ci., am. omnes has provincias Ci., fidem N. besedo prelomiti, spiritum ante quam ultionem T., matrimonium T.; z dvojnim acc.: ne tantum scelus impunitum amittatis S. (drugi berejo: omittatis).
b) (proti svoji volji) koga ali kaj (iz)pustiti (izpuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), prezreti (prezirati): anulum Ter., praedam manibus ali de manibus Ci., ex oculis manibusque L., aliquem prope e manibus inter tumultum L.; poseb. am. occasionem Ter., Ci. ali tempus Ci. ugodno (lepo) priliko vnemar pustiti, zamuditi, amissi tot dies rei gerendae Ci.
c) (po svoji krivdi ali brez nje, po pomoti, spregledu, naključju) izgubiti (izgubljati): regem Cu., optimates (naklonjenost plemstva) N., arma et impedimenta N., praedam omnem L., exercitum L., T., patriam L., oppidum Ci., S., classes Ci., rem publ. verbo retinere, re ipsa amisisse Ci., oculos C., lumina oculorum C. ali samo lumina Ci., aspectum Ci., colorem Ci. ep., H., O., Cels., messem, pecuniam grandem, bona, fortunas suas, mentem, causam, litem, ius imperii Ci., vitam Pl., Ci., Corn., animam Corn., Lucr., fidem Ph. verjetnost, plumam ali pennas Plin. (o ptičih) goliti se, usum pedum Plin. iun. odvaditi se (pozabiti) hoditi, odvaditi se hoje, verba Aur. onemeti, obmolkniti; amissa recuperare N.; poseb. zaradi smrti izgubiti: uxorem N., puer amisso patre Ci., patres amissis filiis irati Ci., res publ. tot duces amisit Ci., amittere magnam partem exercitus fame aut frigore L., amissi aut gladio aut morbo cives Vell., multum in Valerio Flacco nuper amisimus Q., liberi amissi (naspr. superstites) Plin. iun.; subst. pt. pf. āmissī -ōrum, m izgubljenci (zaradi smrti), pokojniki, rajniki Aus.

Opomba: Sinkop. pf. āmīstī: Ter., āmīssis = amiseris: Pl.

amnis -is, m, predklas. f

1. (mogočna, velika) reka, veletok: Chrysas est amnis, qui per Assorinorum agros fluit Ci., Lycus amnis, Oxus amnis Cu., ostium amnis L., ripa amnis V., amnis piscosus V., O., perennis Ci., L., violentus L.; pesn. o ozvezdju Eridanu kot rečnem bogu: Ci. (Arat.); pren.: abundantissimus amnis disciplinarum et artium Ci.

2. bistrica, hudournik, (manjša) reka, dotok, potok: Alpinus L., ruunt de montibus amnes V., superne Eridani per silvam volvitur amnis V., quietos irritat amnes H., Liris taciturnus amnis H.

3. tok, struja: illum (lembum) prono rapit alveus amni V. s svojo strmo strujo, secundo amne V. s tokom, adverso amne Cu. proti toku, Oceani amnes V., Solis anhelantes abluit amnis (sc. Oceanus) equos Tib.

4. pesn. voda, tekočina: hōc fusum labris splendentibus amnem inficit V., amnem fundens urnā V., aquāī (= aquae) fumidus amnis V.

Opomba: Abl. sg. nav. amne, pesn. in celo pri Ci. in L. tudi amnī.