Franja

day [dei] samostalnik
dan; obletnica

all day, all the day, all day long ves dan
the day after the fair prepozno
the day before the fair prezgodaj
the day after tomorrow pojutrišnjem
the day before yesterday predvčerajšnjim
ameriško between two days ponoči
broad day beli dan
by day podnevi
by the day na dan (natanko)
day by day dan za dnevom
sleng call it a day smatraj za opravljeno
to carry (ali gain, get, win) the day zmagati
to end one's days umreti
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give s.o. the time of the day povedati komu, koliko je ura; pozdraviti ga
far in the day proti večeru
first day nedelja
to have one's day imeti srečo
to have a day of it, to take a merry day of it dobro se zabavati, uživati
if a day natanko, nič več in nič manj od
day in day out dan za dnevom
in the days of old nekoč, prej
to lose the day zgubiti bitko
men of the day znameniti ljudje
to name on (ali in) the same day with dati se primerjati s čim
one's off day slab dan (v športu)
every other (third etc.) day vsak drugi (tretji itd.) dan
one day or other pred kratkim, nedavno, oni dan
one's out day uspešen dan (v športu)
the day of judgement sodni dan
in the face of day pri belem dnevu
to pass the time of the day pogovarjati se, klepetati
the present day danes
to save up (ali put by) for a rainy day prihraniti za hude čase
this day danes
he has seen better days nekoč se mu je bolje godilo
one of these days kmalu
without day za nedoločen čas
in the days of yore nekoč
to know the time of day biti buden, paziti, biti izkušen
the Lord's day nedelja

de [də] préposition od, iz; o; z; zaradi

le livre de Jean Ivanova knjiga
j'ai reçu une lettre de lui prejel sem pismo od njega
il est natif de Nice doma, rojen je v Nici
de bonne heure zgodaj, rano
près de zraven
de près od blizu, iz bližine
de ma vie za čas mojega življenja
de plus en plus vedno bolj, vse bolj
de plus en plus grand vse, vedno večji
de soi-même sam od sebe
de peu skoraj
de jour, de nuit podnevi, ponoči
d'aujourd'hui en huit danes teden
de ce côté na tej strani, na to stran
bien de l'argent mnogo denarja
la ville de Ljubljana mesto Ljubljana
le train de Paris vlak, ki gre v Pariz, pride iz Pariza
pas de chance! (pač) ni sreče! smola!
long de 3 mètres tri metre dolg
âgé de 30 ans 30 let star
amour masculin de la patrie ljubezen do domovine
crainte féminin des ennemis strah pred sovražniki
il est de la famille on je član družine, pripada družini
il est aimé de ses parents starši ga imajo radi
mourir de faim umreti od gladu
une chienne de vie pasje življenje
je vous demande de partir prosim vas, da odidete
montrer du doigt s prstom pokazati
content de zadovoljen z
si j'étais (que de) vous če bi jaz bil na vašem mestu
comme si de pleurer avançait à quelque chose kot da bi jok(anje) pomagal(o)
et tout le monde de rire in vsi so se zasmejali

de od, iz; pri; zaradi, nad; o; v, na; za

nativo de Portugal po rodu iz Portugalske
de ello se desprende iz tega sledi
la ciudad de Berlin mesto Berlin
el mes de mayo mesec maj
máquina de coser šivalni stroj
de este lado s te strani
de madrugada, (muy) de mañana (zelo) zgodaj zjutraj
de día podnevi
de noche ponoči
de verano poleti
de mucho atrás že dolgo
de vez en cuando včasih, tu pa tam
no soy de sus amigos nisem eden njegovih prijateljev
anillo de oro zlat prstan
ocuparse de baviti se z
llorar de gozo jokati od veselja
morir de sed umreti od žeje
padecer de una enfermedad trpeti za boleznijo
desesperar de obupati nad
quejarse de pritoževati se nad
¡guárdate de mí! čuvaj se me!
mudarse de casa preseliti se
cambiar de conducta spremeniti svoje vedenje
es de rigor nujno je; strogo je predpisano
colmar de favores obsuti z naklonjenostjo
vestido de blanco belo oblačen
de viva voz ustno
María Moreno de Perez Marija Perez roj. Moreno
de camino na poti
de memoria na pamet
de paso obenem, hkrati; mimogrede
de sobra odvečen
de repente nenadoma
estar de pie stati (na nogah)
de un salto ganó la calle z enim samim skokom je bil na ulici
servir de criado biti za služabnika
trabajar de albañil delati kot zidar
le hablo de tú tikam ga
¡pobre de su padre! ubogi njegov oče!
¡pobre de mí! ubogi jaz!
¡ay de ti! gorje ti!
de ti a mí med nama
de no haberlo dicho tú če tega ne bi bil rekel ti
de no ser así drugače, sicer
acaba de publicarse pravkar izšlo
has de comprender que moraš razumeti, da
debo de decir moram reči
¿es de creer? je to verjetno?
a fin de z namenom, da bi
de herrero a herrero no pasan chispas vrana vrani oči ne izkljuje

dé [de] masculin

1. (= dé à coudre) naprstnik; familier majhna čaša, kozarček

2. (= dé à jouer) (igralna) kocka; architecture podnožje, podstavek

dé pipé tako narejena kocka, da pade zlasti na neko določeno stran
un dé à coudre (figuré) zelo majhna količina (de vin vina)
cornet masculin à dés kupica za metanje kock
coup masculin de dés met kocke (pri igranju)
jouer aux dés kockati
c'est un coup de dé(s) to je stvar sreče
le dé en est jeté (figuré) kocka je padla
les dés sont jetés odločitev je padla

dē (star orodnik nekega zaimenskega debla do)

I. adv. v sestavah,

1. od zgoraj navzdol, dol, na tla: decidere, deicere, delabi, demittere.

2. od-: decedere, decīdere, declinare, dehinc.

3. do konca, docela, popolnoma, do-: debellare, devincere, defungi.

4. s pojmom pomanjkanja: deesse, deficere, deformis, degener.

II. praep. z abl.

1. krajevno
a) od zgoraj navzdol, z (s), raz: deicere se de muro C., labi de caelo V., de tribunali pronuntiare Ci., po tem nalično: de plano dicere Ci. z ravnega (ne z višine), spodaj govoriti, de templo elatus N. po svetiščnih stopnicah; pren.: de scripto dicere, de epistula recitare Ci. brati iz česa, prebrati kaj od vrha.
b) s kakega mesta proč, z (s), iz, od: de finibus exire C. iz dežele oditi, deželo zapustiti, mercari de aliquo Ci. kupiti od koga, de nave (z ladje) malum erigere V., nihil agere de insidiis Ci. iz zasede, de tergo Pl. izza hrbta, de aliquo audire Ci. od koga (= iz ust koga) slišati, alia de parte transmittunt campos servi V. z druge strani = na drugi strani, de visceribus satisfacere Ci. ali nisi de tergo (z bičanjem) satisfiat L. s česa = s čim; posebno pri glagolih jemanja: anulum detrahere de digito Ci., partem solido demere de die H., proles suscepta de te V.; brez glag., nekako kot gen.: haec de Danais arma V. Danajcem vzeto orožje, spolia de rege V.
c) pren. α) (o izvoru, rodu, stanu, bivališču idr.) z (s), iz, od: homo de plebe Ci., L., malus poëta de populo Ci., Argolicā de gente V., caupo de via Latina Ci., Lybica de rupe leones O. β) partitivno: izmed, od: quemvis de iis Ci., de tribus et decem fundis tres nobilissimos possidere Ci., nemo de nobis unus excellat Ci., minimus de stirpe virili V., aliquis de diis O.; podobno: hoc solum nomen de coniuge restat V., od tod tudi: ut partem aliquam de istius impudentia reticere possim Ci. en del njegove nesramnosti. γ) (o snovi) od, iz: niveo factum de marmore signum O., verno de flore corona O.; pesn.: vivi vultus de marmore V.; pri spremembi: carcer de templo fit Ci., in deum de bove verti O. δ) (o imetju, od katerega se plačujejo stroški) iz, od: de meo, de tuo, de vestro, de alieno Ci., L. idr. iz mojega, tvojega, vašega, iz tujega žepa, de publico Ci. iz državne blagajne, na državne stroške, de praeda, manubiis spoliisque honorem habetote L. ε) z neutr. adj., opisujoč adv.: de integro Ci. znova, zopet, dēnuō (= de novo) Ci. znova, de improviso Ci., C. iznenada, nenadoma.

2. časovno
a) takoj po, takoj za: non bonus est somnus de prandio Pl., statim de auctione venire Ci.; pogosto diem de die pravzaprav „dan za dnem“, od dne do dne: Iust., rem diem de die differre L.
b) (o dobi, ki še ni vsa potekla) še (že) v času, še (že) ob, še (že) za, še (že) po: de die Pl. še za dne = ko je bil še dan, ko še ni minil dan, de medio potare die H. še opoldne, media de luce H., surgunt de nocte latrones H., multa de nocte Ci. še za trde noči, media de nocte C., de tertia vigilia C. ob tretji nočni straži.

3. vzročno = zaradi, iz, od: gravi de causa Ci., qua de re (causā) Ci., N. zaradi česar (tega), notior est factus Capaneus de fulminis ictu O., de ira, de industria Cu., capere infamiam de detrimento Hirt.; pesn.: mater erat Ilia de me O. od mene = po meni.

4. occ. (o merilu, pravilu) po, za: de mea sententia Pl., Aedui de consilio legatorum copias mittunt C., de consilii sententia Ci., matrum de more V.

5. (o predmetu, ki se ga dejanje tiče) o, glede na, z ozirom na, za kaj, kar se tiče, zaradi: de aliqua re accipere, audire, dicere, loqui, scribere, iudicare ipd. Ci. idr., contendere, dimicare, timere de aliqua re N. boriti se, bojevati se, bati se za kaj, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj položaj, de fratre confido Ci., spes de expugnando oppido C., provisum est de frumento C., victoria, triumphus de (nad) hostibus Ci., Cu., legatos mittere de (zaradi) pace C., mittor de magnis rebus H. moje poslanstvo se tiče važnih reči, de ceteris (de cetero Cu.) senatui curae fore S. kar se tiče drugega, consilium summis de rebus habebant V., de me divûm pater viderit V. kar se mene tiče, si quid de te merui V. za tebe. — Pomni: dē se včasih zapostavlja: quo de agitur Ci., speculā de montis V., nomine de Nymphae O.; pogosto pa se postavlja v sredo (med atrib. in subst.): qua de re Varr., Ci., N., gravi de causa, multa de nocte Ci., media de nocte C.

dealing [dí:liŋ] samostalnik
deljenje (kart); trgovanje; ravnanje, postopanje; stik; poslovanje; kupčija; postopek

honest (ali plain) dealing pošteno ravnanje
crooked dealing nepošteno ravnanje
to have dealings with s.o. imeti opravka s kom

deargentō -āre -āvī -ātum (dē in argentum)

1. pripraviti koga ob denar, oskubsti ga: d. aliquem Luc. ap. Non. (s star. inf. fut. deargentassere), idola Hier.

2. posrebriti: Aug., columbae deargentatae Hier.

deartuō -āre -āvī -ātum (dē in artus -ūs) členoma raztrgati; od tod pren. (s prevaro) upropastiti, pogubiti, uničiti, ugonobiti: fallaciis opes Pl., deartuatus sum huius technis Pl.

debáta débat moški spol , discussion ženski spol

v debato dati, staviti mettre en débat, en discussion
poseči v debato intervenir dans le(s) débat(s)
odpreti (zaključiti) debato ouvrir (clore ali clôturer) le débat
udeležiti se debate prendre part aux débats

debatir pretresati, obravnavati; spodbijati, oporekati; prepirati se

debatirse s perutmi prhutati

debeli samostalnik
(človek s prekomerno težo) ▸ elhízott, kövér, túlsúlyos
Strokovnjaki pričakujejo, da bo delež debelih še naprej rasel. ▸ A szakemberek előrejelzései szerint a túlsúlyosak aránya tovább fog növekedni.

debit¹ [débit] samostalnik
dolg, debet

to place to s.o.'s debit pripisati komu v breme

dēbitor -ōris, m (dēbēre)

1. dolžnik: pecunias creditas debitoribus condonare Ci., addicere creditorem debitoribus suis Ci., bona creditorum cum debitoribus dividere Ci. ep., causā debitorum susceptā C.; s subjektnim gen.: debitores aerarii Sen. ph.; z objektnim gen.: debitor aeris H.

2. pren. kdor je komu kaj obvezan, dolžen, hvalo dolžen, dolžnik: mercede solutā non manet officio debitor ille tuo O., perpetuas animae d. huius ero O., ab illo, debitor est vitae qui tibi … suae O., d. voti Mart. obvezan izpolniti obljubo, habebis gratissimum debitorem Plin. iun.

debl|o [ê] srednji spol (-a …)

1. rastlinstvo, botanika, gozdarstvo der Stamm, der Baumstamm
rastlinstvo, botanika navidezno deblo der Scheinstamm
visoko deblo der Hochstamm
gozdarstvo der Schaft, das Rundholz; gozdarstvo (hlodovina) das Langholz
gozdarstvo čistost debla die Schaftreinung
gozdarstvo s tankim deblom dünnstämmig

2. živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika (phylum) der Stamm; lingvistika der Stamm, -stamm (besedno Wortstamm, jezikovno Sprachstamm)
anatomija mezgovno deblo der Lymphstamm
možgansko deblo das Stammhirn

3. pomorstvo pri čolnu: (držalo za vilice) der Ausleger; pomorstvo der Baum (deblo krmnega jambora Großbaum)
pomorstvo krmno deblo der Besanausleger

4.
genealoško deblo der Stammbaum

déboîter [debwate] verbe transitif, médecine izpahniti; razdreti, razstaviti, demontirati

déboîter un os izpahniti kost
déboîter la porte sneti vrata s tečajev
se déboîter le coude izpahniti si komolec; verbe intransitif iti iz vrste, iz kolone, zapustiti svoje mesto v vrsti (avtomobilov)

déboucher [debuše] verbe transitif odmašiti, odčepiti, odpreti

déboucher un lavabo, un tuyau, une bouteille odmašiti umivalnik, cev, odčepiti buteljko; verbe intransitif (nenadoma) priti iz, pojaviti se iz; iztekati se (sur na), končati se, voditi, privesti do
une voiture déboucha d'une route transversale s prečne ceste je pripeljal avto
la rue débouche sur une large place ulica se izteka, vodi na širok trg
les égouts débouchent dans le collecteur kanali se izlivajo v zbiralni kanal

débouillir [-bujir] verbe transitif

débouillir une étoffe (s kuhanjem) preskusiti barvo kake tkanine

débrider [-bride] verbe transitif sneti uzdo (konju); razširiti, kar stiska; médecine zarezati (za razširjenje); populaire ziniti

sans débrider kar naprej, nepretrgoma
il avait dormi sans débrider jusqu'à dix heures nepretrgoma je spal do desetih
débrider une plaie, un abcès razširiti, zarezati rano, absces
débrider les yeux à quelqu'un (figuré) odpreti komu oči
débrider une volaille prerezati niti, s katerimi smo povezali perutnino za pečenje

debt [det] samostalnik
dolg, obveznost

debt of honour častni dolg
debt of Nature smrt
to run (ali get) into debt, to incur debts, to contract debts zadolžiti se
to be in s.o.'s debt biti komu zadolžen, zavezan
to honour a debt plačati dolg
to pay the debt of (ali one's debt to) nature umreti
national debt državni dolgovi, državno posojilo

Debye-Wallerjev faktor stalna zveza
fizika (vpliv temperature) ▸ Debye-Waller-faktor
S Paulom Scherrerjem je računal vplive temperature na rentgenske uklonske vzorce kristalinskih trdnin (Debye-Wallerjevfaktor). ▸ Paul Scherrerrel együtt kiszámította a hőmérséklet hatását a kristályos szilárd anyagok röntgendiffrakciós mintázatára (Debye-Waller-tényező).