Franja

pār, paris, abl. sg. -ī, subst. tudi -e, nom. pl. n -ia, gen. -ium

I. subst.

1. m, f enak (enaka), vrstnik (vrstnica), tovariš(ica), prijatelj(ica), drug (družica): quaeret parem H. družico, opulentus par Pl. tovariš pri obedu, infans cum paribus (s tovariši, z vrstniki) inquinata sum Petr.; poseb. soprog, soproga: accumbit cum pare quisque suo O., serpens parem quaerens Hyg.

2. n
a) enako: pari par respondere Pl. ali paria paribus respondere Ci. vračati z isto mero, vračati milo za drago (nemilo za nedrago), par pari respondere Ci. na roke, v gotovih denarjih, z gotovino plačevati, par pari referre Ter. odmeriti (odmerjati), kakor se je (komu) odmerilo (kakor se (komu) odmeri), paria facere Sen. ph. prav tako storiti, toda paria facere cum rationibus domini Col. gospodove račune prav zaključiti (zaključevati), tako tudi pren.: velut paria secum facere (o naravi) Plin. tako rekoč plačevati sebe s samo seboj, cotidie cum vitā paria facere Sen. ph. obračuna(va)ti (delati račun, prihajati na čisto) z življenjem, paria facere cum influentibus negotiis Sen. ph. dovršiti, povsem dokončati opravke, poteram tecum et hāc Maecenatis sententiā parem facere rationem Sen. ph. lahko bi te s to Mecenatovo mislijo povsem izplačal, s to Mecenatovo mislijo bi se lahko povsem pobotal s teboj, paria pessimis audere Sen. ph. preizkušati se v drznosti z najhujšimi (ljudmi), par impar ludere H., Augustus ap. Suet. igrati (otroško igro) „liho—sodo“, ex pari Sen. ph. enako, prav tako, na enak način.
b) dvojica, par: Suet., Vell. idr., columbarum O., gladiatorum Ci., tria aut quattuor paria amicorum Ci., par nobile fratrum H. —

II. adj.

1. par komu, paroma (po dva in dva, v parih) združen, podoben: imago par ventis V. podobna, ut coeat par pari H.; preg.: pares cum paribus facillime congregantur Ci. = „volk se z volkom druži“, „kljuka se kvake drži“, „gliha vkup štriha“; prim: ut solent pares facile congregari cum paribus Amm. in gr. ἀεὶ τὸν ὅμοιον ἄγει ϑεὸς ὡς τὸν ὅμοιον Hom.

2. enak (po velikosti, meri, moči, vrednosti, imenitnosti), isti (komu čemu): pari intervallo C., mons pari tractu S. v isti smeri, pares in proelium ineunt V., pari leto affici N., pari modo N. na enak način, enako, prav tako, pari atque dictator imperio N. z isto oblastjo kakor kak diktator, parem sapientiam hic habet ac formam Pl., quibus illi agros dederunt quosque postea in parem (po nekaterih izdajah partem) iuris libertatisque condicionem atque ipsi erant receperunt C.; šele od L. par quam; tudi: omnia fuisse in Themistocle paria et Coriolano Ci.; z dat.: summa par huic pecuniae Cu., Cratippusque, familiaris noster, quem ego parem summis Peripateticis iudico Ci., parissumi estis hibus Pl.; z gen.: paria horum N. enaki dogodki kakor ti, cuius paucos pares tulit Ci. njemu enake; opisano s cum: quem tu parem cum liberis tuis fecisti S., erant ei quaedam ex his paria cum Crasso Ci.; z inter se: eas (sc. virtutes) esse inter se aequales et pares Ci. povsem enake med seboj; prav redko z nekakšnim abl. comparationis: Marcia … in qua par facies nobilitate sua O., scalae pares moenium altitudine S. fr.; stvar, v kateri se kaže enakost, večinoma v samem abl. (v sl. v čem, po čem, glede na kaj): pares aetate ministri V., par annis O., ceteris par est libertate Ci.; pa tudi v abl. z in: ut sint pares in amore et aequales Ci.; redko v gen.: aetatis mentisque pares Sil.; tudi: par ad (glede na) virtutem L.; pesn.: pares cantare V. enak(ovredn)a si v petju.

3. enak po moči = kos komu: nemo ei par erat eloquentiā N., quibus ne dii quidem immortales pares esse possint C., par Atlanti viribus O., nullo in loco iam praedonibus pares esse (meriti se) poteramus Ci., neque terrā neque mari hostes pares esse (meriti se, kosati se) potuerant N., aut ope Palladis Tydiden superis parem? H., neque se parem armis existumabat S., adhuc pares non sumus (sc. fletui) Ci., p. adversus victores Iust., par in adversandum L.; abs.: universos pares esse N., pari proelio discedere N. iz neodločene bitke; kot subst. m nasprotnik: habeo parem, quem das, Hannibalem L., nec quemquam aspernari parem, qui se offerret L.

4. primeren, spodoben, dostojen: Pl., conubium Cat. enakoroden, istoroden, haud secus quam par esse Cu., rebus par oratio Ci., ut par est Ci., Lucr. kakor se spodobi, par est Ci., Cat., Lucr. idr.; z ACI: relinqui eum par non esse N., par est primum ipsum esse virum bonum Ci., quod me scire par sit T.; redko: non par videtur … illis paedagogus una ut siet Pl. — Adv. pariter

I. enako, na enak način, prav tako: Afr. ap. Non., Ter., Ph., p. volens S., Siculi causam suam perisse querentur et me cum pariter moleste ferent Ci., sed eā (sc. caritate) non pariter omnes egemus Ci.; pariter … pariter = gr. ἅμα … ἅμα: p. Phoebes, p. maris ira recessit O.; pariter … qualis: Pl., S.; z ac, atque, et, ut: enako kot, prav tako kakor: Pl., Ter., Ci. idr., voltu [colore motu] corporis pariter atque animo varius S., p. ac si hostes adessent S. prav tako, kakor da so (kakor da bi bili) sovražniki navzoči; tudi: p. et … et: L., Q.; z dat. le pri L.: p. ultimae propinquis. —

II.

1. v družbi, skupaj s kom, s kom vred: Ci. idr., cum ipso p. educatur Cu., Numidae p. cum equitibus adcurrunt S.; z dat.: Stat.

2. ob istem času, istočasno, sočasno, obenem, hkrati, skupaj: pariter cum occasu solis S., pariter cum luna crescere Ci., nam plura castella Pompeius pariter distinendae manus causā tentaverat C.; ponovljeno: hanc pariter vidit, pariter heros optavit O. je videl in si obenem zaželel.

paradis [paradi] masculin raj; théâtre najvišja galerija

les paradis artificiels stanje ugodja po uživanju mamil
vous ne l'emporterez pas en paradis ne boste se tega dolgo veselili, prej ali slej se bom maščeval
mettre en paradis (figuré) povzdigniti v nebo
se recommander à tous les saints du paradis vse sile napeti
oiseau masculin de paradis rajska ptica

paradoxos -on (gr. παράδοχος) splošnemu mnenju nasproten, proti pričakovanju, nepričakovan, čuden, redek, paradóksen; le subst.

I. paradoxus -ī, m = gr. παραδοξονίκης zmagovalec proti pričakovanju, nepričakovani zmagovalec (o borcu, ki je istega dne zmagal v mečevanju (lucta) in pankratiju): Aug. —

II. paradoxon -ī, n

1. govorna figura, čisto lat. sustentatio ali inopinatum zadrževanje poslušalca = vzbujanje poslušalčevega zanimanja (pozornosti, napetosti): Isid.

2. čuden (paradóksen) (iz)rek: Aug.; v pl. paradoxa -ōrum, n (gr. παραδόξα) čudni (paradoksni) (iz)reki, paradóksi (po Ciceronovem prevodu): quae sunt mirabilia contraque opinionem omnium Ci., tudi samo mirabilia, npr. mirabilia Stoicorum Ci.

paragráf (-a) m

1. paragrafo

2. pog. legge, norma;
biti (vse) po paragrafih essere a norma di legge
poiskati luknjo v paragrafih trovare una scappatoia nelle leggi

parainfluenca samostalnik
medicina (bolezen) ▸ parainfluenzaČloveški virus parainfluence po navadi povzroči vnetje nosne votline, žrela in sapnic. ▸ A humán parainfluenza-vírus általában orrüreg-, garat- és légcsőgyulladást okoz.

paralelno prislov
1. (hkrati; sočasno) ▸ párhuzamosanPredavanja so potekala paralelno v šestih dvoranah. ▸ Az előadások hat teremben párhuzamosan zajlottak.

2. (vzporedno; drug ob drugem) ▸ párhuzamosan
Kamne na soncu dodobra segrejte in jih po pet v vrsti položite paralelno na tla. ▸ A köveket jól melegítse fel a napon, és ötösével helyezze párhuzamosan sorba a földön!

paralizirati glagol
1. (ohromiti) ▸ megbénít, paralizálPo upokojitvi je začel bolehati za vnetjem živcev v nogah, kar ga je kmalu povsem paraliziralo. ▸ Nyugdíjbavonulás után lábideggyulladásban kezdett szenvedni, ami hamarosan teljesen megbénította.
Strup se iz votlega zobčka vbrizga v telo žrtve in jo v trenutku paralizira. ▸ A méreg az üreges fogacskából az áldozat testébe lövell, és egy pillanat alatt megbénítja.

2. (ustaviti; onemogočati) ▸ bénítTrčenje osebnega in dostavnega avtomobila je skoraj paraliziralo promet po tej obremenjeni prometnici. ▸ Egy személyautó és egy furgon ütközése majdnem lebénította a forgalmat ezen a forgalmas útvonalon.
Številni telefonski klici so dobesedno paralizirali telefonsko omrežje. ▸ A sok telefonhívás szó szerint lebénította a telefonhálózatot.

Paralus -ī, m (Πάραλος) Páral, atiški heroj, po katerem se je baje imenovala državna ladja ἡ Πάραλος: Ci.

paraméter (-tra) m

1. mat. parametro

2. pren. parametro, punto di riferimento, criterio di giudizio:
soditi po nekem parametru giudicare secondo un parametro

paraplēctī -ōrum, m (gr. παράπληκτοι) na posameznih telesnih delih, torej bolniki, ki so delno prizadeti od možganske kapi in tako delno ohromljeni (paralizirani) ljudje (naspr. apoplēctī od možganske kapi po vsem telesu prizadeti in ohromljeni ljudje): Cael.

parātiō -ōnis, f (parāre) pripravljanje: silentio opus est; nulla inest paratio Afr. fr., sed sane fuerit regni paratio plebi sua restituere S., pripravljanje poti do kraljestva, pogajanje za kraljestvo, stremljenje za kraljestvom, seganje po kraljestvu, etiamsi difficilis earum rerum paratio est Paul.

parcel¹ [pa:sl] samostalnik
paket, zavitek, omot
ekonomija pošiljka partija; parcela, kos zemljišča
zaničevalno kopica, kup

by parcels po kosih
parcel of land parcela
part and parcel of bistveni, sestavni del česa
a parcel of scamps tolpa nepridipravov
ekonomija bill of parcels tovorni list

parcēprōmus -ī, m (parcus in prōmere) „ki skopuško jemlje (iz mošnje) in daje“, skopuh, škrtež, stiskavt: non istaec, mea benignitas, decuit te fabulari, sed istos, qui cum geniis suis belligerant parcepromi Pl. (po nekaterih izdajah parcipromi ali pisano narazen parce promi); prim. parcī-prōmus.

parcō -ere, pepercī, predklas. parsī, parsūrus

1. (s)hraniti (shranjevati), varčevati, štediti, varčno ravnati (delati) s čim; abs.: parcendo (sc. famem) tolerare C. z varčnostjo, futuro V. za prihodnost; z dat.: Pl., impensae L., sumptu (dat.) ne parcas Ci.; le pesn. trans.: pecuniam Pl., fetūs Lucr., oleas Ca., talenta gratis parce tuis V. hrani za svoje otroke.

2. metaf.
a) prizanesti (prizanašati), prizanesljiv biti do koga, prizanesljivo (obzirno) ravnati s kom, varovati koga, kaj, paziti, gledati, ozirati se na koga, kaj: Pl., Suet., ne ulli loco parcerent N., quibus in bello parserat fortuna N., sibi C. idr., valetudini vitae Ci., subiectis V., auribus alicuius Ci., Cleomeni parcitur Ci., parcite V. prizanesite mu!; z in z acc.: in hostes Lucr., in feminam Ap.
b) paziti se, varovati se, vzdrž(ev)ati se česa: ne cui rei parcat N. naj vse stori (poskusi), bello V., auxilio Ci. ne uporabiti (sprejeti) ponujene pomoči, parce metu (dat.) V. ne boj se!, hibernis parcebant flatibus euri V. niso veli (pihali), mirovali so, lamentis parcere eas iussit L. velel jim je, naj prenehajo tarnati.
c) zelo pogosto, poseb. pesn. z inf. (o)pustiti, opustiti (opuščati), (pre)nehati: Pl., Ter., parce fidem iactare L. pusti bahanje z zvestobo, nikar se ne bahaj z zvestobo, parce pias scelerare manus V. ne oskruni, parcite (= nolite), oves, nimium procedere V. ne hodite predaleč naprej. Redko: parcere ab incendiis L., ab sceleribus Aug. (analogno po glag. cavēre) ali parcere caede Aus., manū Aug. ali contumeliis dicendis (abl.) L., obiurgando (abl.) peccata Aug.; od tod adj. pt. pr. parcēns -entis „prizanašajoč“, od tod

1. rahel, lahek: thyrso parcente ferire Stat.

2. nemaren, skop, stiskaški, škrt: parcentes ego dexteras odi H.

Opomba: Sinkop. cj. pf. parsis = parseris: Pl.; nenavaden pf. parcuī: Naev. ap. Non.; pt. fut. parcitūrus: Hier.; obl. iz pt. pf. se nadomeščajo z glag. temperare.

parcus 3, adv. -ē (parcere)

1. varčen, štedljiv, stiskaški, stiskav, skop (naspr. magnificus, elegans): pater Ci., colonus parcissimus Ci., parcissimum hominem vocamus pusilli animi et contracti Sen. ph.; z gen.: pecuniae Suet., aceti H., donandi parca iuventus H., parce frumentum metiri C., parce vivere Ci.

2. meton. majhen, pičel, skop, ne obilen, redek: lucerna Pr. z malo olja, sal V., lintea parca vento dare O. le redko, optima mors, parcā quae venit apta die Pr. v kratkem času, somnus parcior Iust., parcius dicerem Ci., parcius quatiunt fenestras H. redkeje.

3. metaf. vzdržujoč se, vzdržen, zmeren v čem, prizanesljiv: verba O. prizanesljive, rahle, merito parcior ira meo O. prizanesljivejša, kot sem zaslužil, p. in largiendā civitate Ci., in laudando Plin. iun., p. in cibum Iust., erga tribuendas dignitates Amm.; z gen.: vini Suet., pecuniae Iust. lakomen po denarju (na denar), moderatus et civium sanguinis parcus T., parcior somni Iust., parcissimus honorum Traianus in Plin. iun. prav brez pohlepa po časteh; z inf.: Sil., parce gaudere oportet Ph., parcius obicere alicui V.

parecer moški spol mnenje, sodba; videz, zunanjost

por el bien parecer (le) na videz, iz dostojnosti, povrh, površno
al parecer de V. po Vašem mnenju
es cuestión de pareceres to je stvar naziranja
dar su parecer izraziti svojo sodbo
soy del parecer que mnenja sem, da

parent, e [parɑ̃, t] adjectif soroden; masculin, féminin sorodnik, -ica; pluriel starši; predniki

parents par alliance sorodniki po svaštvu
parents spirituels boter in botra
nos premiers parents Adam in Eva
le français est parent de l'italien francoščina je sorodna z italijanščino
proches parents, parent éloignés bližnji, daljni sorodniki
traiter quelqu'un en parent pauvre s kom ne ravnati tako kot z drugimi, zapostavljati koga, mačehovsko ravnati s kom

parenté [parɑ̃te] féminin sorodstvo; sorodniki; sorodnost

parenté du côté maternel sorodniki po materini strani
parenté par alliance sorodniki po svaštvu
parenté entre deux langues sorodnost dveh jezikov
lien masculin de parenté sorodstvena vez

parere^*

A) v. intr. (pres. paio)

1. zdeti se:
per ben parere da bi se postavil
mi pare mill'anni! komaj čakam
non mi pare vero! ali sanjam ali je resnica?

2. meniti, biti mnenja:
che te ne pare? kaj praviš? kaj se ti zdi?

3. pog. hoteti:
faccio quel che mi pare delam, kar hočem

B) v. intr. impers. zdeti se

C) m mnenje:
a mio parere po mojem
essere del parere meniti, soditi
mutar parere premisliti se

parfum samostalnik
(kozmetično sredstvo) ▸ parfüm Parfum z vonjem vanilje velja za najboljši afrodiziak. ▸ A vaníliaillatú parfüm a legjobb afrodiziákumnak számít.
Zavedati se je treba, da parfumi dišijo na vsakem človeku drugače. ▸ kontrastivno zanimivo Fontos tudni, hogy parfümök mindenkin más illatúak.