Franja

Puteolī -ōrum, m (puteus) Putéoli (gen. Putéolov), mesto v Kampaniji s številnimi mineralnimi vrelci, priljubljeno letovišče Rimljanov (zdaj Pozzuoli): Varr., Ci., L. — Od tod adj. Puteolānus 3 putéolski: Ci., pulvis (gl. pulvis) Sen. ph., Stat.; subst. Puteolānum -ī, n Puteolánum = (Ciceronovo) podeželsko posestvo pri Putéolih: Ci., Plin.; Puteolānī -ōrum, m Puteoláni, Putéolci, preb. Putéolov: Ci.

Pȳramus -ī, m (Πύραμος) Píram

1. nesrečni ljubimec Tizbe, ki se je zaradi domnevne smrti svoje ljubice v obupu zabodel pri murvi: O., Serv., Hyg.

2. reka v Kilikiji (zdaj Ceyhan Nehri): Ci. ep., Cu.

Pyrgī -ōrum, m (Πύργοι = turres) Pírgi, primorsko mesto v Etruriji (zdaj vas Santa Severa): V., L., Mel. — Od tod adj. Pyrgōnsis -e pírgovski, pírški, iz Pirgov izvirajoč (izhajajoč): scorta Luc. ap. Serv., publicanus L., Antistius Ci.

Pyrr(h)a -ae, f (Πύῤῥα) Píra

1. Epimetejeva hči, Devkalionova soproga: H., O., Sen. tr., Hyg.

2. ime v dekle preoblečenega Ahila: Hyg., Sid.

3. mesto na Lezbosu s pristaniščem (zdaj Kalloni): Plin., Mel. L. — Od tod adj.
a) Pyrrhaeus 3 (Πυῤῥαῖος) α) Pírin, pírski, pirájski: saxa Stat. ki sta jih za seboj metala Pira in Devkalion. β) pírski, k mestu Píra sodeč: nemus Plin.
b) Pyrrhias -adis, f (Πυῤῥιάς) pírska, iz Pire (na Lezbosu) izhajajoča (izvirajoča, prihajajoča): nec me Pyrrhiades Methymniadesve puellae, nec me Lesbiadum cetera turba iuvant O.

qua¹

A) avv.

1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
vieni qua fuori pridi ven!
entra qua dentro vstopi (sem) noter!
sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
qua ti volevo tukaj sem te čakal!
qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

3.
in qua sem, semkaj (kraj)
voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
da un anno in qua že leto dni
da un tempo in qua že nekaj časa
da un pezzo in qua pog. že dalj časa

4.
di qua od tod:
di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
andare di qua e di là iti sem in tja
per di qua tod:
per di qua faremo più presto tod pridemo prej
al di qua tostran

B) prep.
di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom

quien kateri, -a, -o; ki; tisti, ki; kdor

mi padre a quien quiero moj oče, ki ga imam rad
el caballero con quien hablaste gospod, s katerim si govoril
las personas de quien (ali quienes) se habla osebe, o katerih se govori
soy yo quien habla jaz govorim (zdaj)
es ella quien tiene la culpa ona je kriva
había quien bostezaba nekateri so zdehali (pri tem)
quien lo crea va equivocado kdor to misli, se moti
tu no eres quien para hacerlo ti nisi upravičen za to
dáselo a quien quieras daj to, komur hočeš
que lo tome quien quiera naj to vzame, kdor hoče

Quirīnus -ī, m (po ljudski etim. adj. iz sab. besede curis, lat. quiris sulica: Quirinus bellorum potens, ab hastā, quam Sabini curim vocant Macr.; Quirinus torej = „sulico vihteči; metalec kopja; bojeviti“ ali pa iz sab, mestnega imena Curēs (prim. O., Fasti 2, 77 in nasl.); toda verjetneje je, da beseda izhaja iz *quirium (iz *co-u̯iriom) „skupnost meščanov“; prim. Quirītēs) Kvirín, vzdevek

1. pobožanstvenega Romula: Enn. ap. Non., Ci., L., O., V., Lact.; od tod populus Quirini H. = rimstvo, Rimljani, urbs Quirini O. = Rim, gemini Quirini Iuv. Kvirinova dvojčka = Romul in Rem.

2. Jana: Suet., Macr., Ianus Quirini H. Janov obok v Rimu.

3. Antonija: Pr.

4. Avgusta (kot drugega ustanovitelja rimskega mesta): V. — Od tod adj.

1. Quirīnus 3 Kvirínov, kvirínski, Rómulov, rómulski: hic spolia ex umeris ausus sperare Quirini Pr., collis O. Kvirinal, Kvirinski grič = Quirīnālis, Quirīna (tribus) Ci., P. F. kvirinalska (kvirinska) tribus (ena izmed rimskih tribus).

2. Quirīnālis -e Kvirínov (Rómulov), Kvirínu (Rómulu) posvečen, kvirínski (rómulski): flamen Varr., Aur. Kvirinov (Romulov) flamen (Romulov lastni svečenik), lituus, trabea V. kakršno je nosil Romul, collis Quirinalis Varr., Ci., O., Fest. = iugum Quirinale O. Kvirinski grič, Kvirinal (zdaj monte Cavallo), podolžno sleme, ki se od Kapitola razteza proti severovzhodu, porta Quirinalis P. F.; subst. Quirīnālia -ium, n kvirinálije, praznik na čast Romulu, ki so ga obhajali 17. februarja: Ci. ep., O.

Rā, indecl. (=Ῥᾶ) Rá, reka v azijski Sarmatiji (zdaj Volga): huic Ra vicinus est amnis, in cuius superciliis quaedam vegetabilis eiusdem nominis gignitur radix Amm.

Rauricī (Rauracī) -ōrum, m Rávriki (Rávraki), keltsko pleme ob južnem bregu Rena do Basla, mejaši Helvetijcev: C.; pozneje Rauracī. Od tod

1. subst. Rauricum (Rauracum) -ī, n Rávrik, glavno mesto Ravrikov: Plin.; tudi Augusta Rauricōrum (Avgusta Ravrikov, Ravriška Avgusta), pozneje imenovano Rauracum (Amm.); zdaj Augst pri Baslu.

2. adj. Rauricus (Rauracus) 3 rávriški: Raurica colonia (= Rauricum) Plin., Rauraci montes Amm.

Ravenna -ae, f Ravéna, mesto v Cispadanski Galiji ob Jadranskem morju južno od Padovih izlivov, še zdaj Ravenna: C., Ci., Veg., paludosa Sil., aequorea Mart. — Od tod Ravennas -ātis ravénski, iz Ravéne prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): vir Ci., ranae Mart., horti Plin., classis, ala T., ager Plin., Col.; subst. Ravennātēs -ium, m Ravenáti, Ravénci, preb. Ravene: Veg.

ravno

1. časovno: (pravkar) gerade, eben
ravno zdaj gerade jetzt, v prihodnosti: gleich (jetzt)

2. (prav) gerade, ausgerechnet (on gerade er, ausgerechnet er)
ne ravno nicht gerade/eben, wenig (junak, velik, laskav : nicht gerade ein Held, nicht gerade/eben groß, nicht gerade schmeichelhaft, wenig schmeichelhaft), nicht unbedingt
ne ravno odkritje nicht gerade weltbewegend, nicht welterschüttend

3. (natanko) genau, eben- (tedaj ebendann, genau dann, zato ebendarum, tja ebendahin)
ravno tam ebenda (ebd.)
ravno tako ebenso, ebenso-, geradeso-, genauso-
(rad [ebensogern] ebenso gern, dolgo [ebensolange] ebenso lange, pogosto [ebensooft] ebenso oft, [ebensohäufig] ebenso häufig, genausooft, genausohäufig)
ravno ta ebender/ebendie/ebendas, genau der/die/das, ebendieser/ebendiese/ ebendieses, genau dieser/diese/dieses
ravno tisti ebenjener/ebenjene/ebenjenes, genau jener/jene/jenes
ravno tak ebensolcher/ebensolche/ebensolches, genau solcher …

4.
ravno nasprotno gerade umgekehrt
res je ravno nasprotno das Gegenteil ist wahr/genau das Gegenteil ist der Fall

rávno droit; juste(ment), précisément

ravno ob treh à trois heures précises
ravno zato, zaradi tega justement (ali précisément) pour cela (ali pour cette raison)
ravno zdaj juste maintenant
ravno bere il est en train de lire
ni ravno lepa ce n'est pas précisément une beauté
ravno to potrebujem c'est juste(ment) (ali exactement, précisément) ce qu'il me faut
ravno sem hotel oditi j'allais justement partir, j'étais justement sur le point de partir
ravno to sem hotel reči j'allais justement le dire
ravno prav priti venir à point, tomber à pic

razjásniti (-im)

A) perf. chiarire, spiegare, precisare, delucidare:
razjasniti nekatere podrobnosti chiarire certi particolari
razjasniti uganko sciogliere l'enigma

B) razjásniti se (-im se) perf. refl. essere chiaro, diventare chiaro:
zdaj nam se je razjasnilo, kdo je krivec adesso ci è chiaro di chi è la colpa

ready¹ [rédi] pridevnik
pripravljen, gotov; hiter, brz; spreten, vešč, okreten, sposoben (at, in v, pri)
voljan, rad; nagnjen (k); neposreden, bližnji, ki je na dosegu, pri roki, primeren; udoben, lahek, preprost; kratek, direkten (način, pot)
trgovina uporaben; otipljiv, prijemljiv, čist
arhaično takojšen (o plačilu)

ready capital obratni kapital
a ready consent hitra, takojšnja privolitev
ready for death pripravljen na smrt
ready for sea pripravljen za odhod na morje, za izplutje
ready for take-off pripravljen za vzlet
a ready pen figurativno spreten pisec
a ready reply hiter, odrezav odgovor
ready source pripravljene (izdatne) zaloge
a ready speaker spreten govornik
ready to suspect nagnjen k sumničenju
a ready workman spreten, okreten delavec
a ready writer pisatelj, ki hitro ustvarja
dinner is ready večerja je pripravljena (servirana)
the readiest way najpreprostejši, najlažji način (to pay one's debts plačevanja dolgov)
tickets ready! pripravite vozovnice, prosim!
I am ready to go pripravljen sern za odhod, da grem
you are too ready to criticize others ti kar prehitro kritiziraš druge
he is not clever, but he is ready on ni bister, a kaže dobro voljo
he is ready with excuses on ima hitro izgovore pri roki
he is ready to get angry on hitro vzkipi, se razjezi
he was ready to faint skoraj onesvestil se je
I was ready to drop with fatigue komaj sem se držal na nogah od utrujenosti
to find a ready market (sale) naleteti na dober odjem, dobro iti v prodajo
English money finds ready acceptance everywhere angleški denar povsod radi sprejemajo
to give a ready consent rad privoliti
to have a ready report biti odrezav
to get (to make) ready pripraviti (se)
he seized the readiest weapon pograbil je prvo orožje, ki mu je prišlo v roke
ready, steady, go! šport pripravljeni, pozor, zdaj!

Reāte, n (le kot nom., acc., abl.) Reáte, zdaj Rieti, prastaro sabinsko mesto v Laciju, 60km severovzhodno od Rima: Varr., Plin. — Od tod adj. Reātīnus 3 reátski, reatínski: ager, montes Varr., asinus Varr. fr., praefectura Ci.; subst.

1. Reātīnus -ī, m Reátec, Reatínec, preb. mesta Reate: Varr.; v pl. Reātīnī -ōrum, m Reátci, Reatín(c)i, preb. mesta Reate: Ci. idr.

2. Reātīnum -ī, n reátsko (reatínsko) obmestje, reátska (reatínska) okolica, Reátsko: in Reatino, e Reatino Varr.

recēns -entis (najbrž iz re in indoev. kor. *(s)ken-, *qen- spočeti, ustvarjati; izvirati, nastati; posta(ja)ti svež; prim. gr. καινός, sl. začeti, začetek)

I. adj.

1. svež = ravnokar prihajajoč, prišel, prišedši, gredoč, vračajoč se od kod, takoj (brž, naravnost, prècej) po čem, za čim, gredoč od kod, kmalu po čem: Varr. idr., Romā sane recentes Ci. ep., recens victoriā, dolore et irā, praeturā T.; nav. s praep.: recens a vulnere Dido V. prav zdaj (ravnokar, pravkar, malo prej) ranjena, Poenus recens ab excidio Sagunti Iberum transiit L., cum e provincia recens esset Ci. takoj po vrnitvi iz province, Homerus recens ab illorum aetate Ci. ki je živel takoj za njimi, viri a diis recentes Sen. ph. naravnost od bogov izhajajoči, vox, a qua recens sum Sen. ph. ki se ga še živo spominjam, recens a dolore T. še otožnega (žalostnega srca), še ganjen od boli (bolesti), še poln bolečine; toda: recens in dolore T. v še mladi boli, v še sveži bolečini (bolesti), recentior in dolore Corn.; pren.: locus caede recens V. na katerem se je pravkar izvršil umor, na katerem je pravkar prišlo do umora, še topel od prelite krvi.

2. svež = na novo prihajajoč, čil, močen, močan, jak, čvrst, trden, krepak, korenjaški (naspr. defatigatus, (de)fessus): Auct. b. Afr., Iust. idr., integri et recentes defatigatis succedunt C., equi O., animus L., clamor Plin. živahen.

3. svež, nov, mlad, pravkaršnji (pravkaršen), ravnokaršnji (ravnokaršen), zdajšnji, sedanji, recénten (naspr. vetus): recens filii veterem patris renovavit memoriam N., veteris contumeliae … recentium iniuriarum memoria C., recens odium L., officia recentissima Ci., antiqui viri … et recentes Ci., Cato recens Sen. ph. Kato mlajši, memoria recentior Ci. novejši čas, hanc ipsam recentem novam (sc. rem) devoravit Ci. ki mu je šele pred kratkim pripadlo, crescam laude recens V., fera T. nedavno ujeta, pred kratkim ulovljena, catulus Varr. pravkar povržen; subst. m. pl. recentiores novejši, poznejši, mlajši pisci, novodobniki, sodobniki: Ci., Plin.; subst. n. pl. recentia še sveže = novejše (pravkaršnje, pravkar pretekle, pravkar minule, nedavne) reči (stvari, zadeve): Ci.

4. (o)presen, príčen, svež, hladen, mrzel, studèn (studén): recens aqua, latices O. sveža = malo prej zajeta voda, lac O. sveže mleko = mleko izpod krave, sanguis O. še topla, serta V., herbae O., caespes C., nequam est (sc. piscis) nisi recens Pl. če ni ujeta pred kratkim, arma O. na novo (na)brušeno, prata recentia rivis O. namakani, recens tellus O. na novo ustvarjena; metaf.: recenti re Pl., Ci. ali recenti negotio Ci. ali recenti facto O. ali in recenti Icti. pri samem dejanju, ob dejanju samem, sredi dejanja, takoj, recens adhuc calor Cu. še živa, recens anima O. duša pravkar umrlega, recens partus T. pravkaršnji. —

II. adv. (recēns) ravnokar, pravkar, malo prej, nedavno, pred kratkim, pred nedavnim, v zadnjem času, zadnjič, nedolgo tega, otódi: Gell. idr., puer recens natus Pl., Octavius recens natus Suet. (pl. subst. recens nati novorojenci: Gell., Lact.), quod recens audivimus Corn., sole recens orto V., recens acceptum vulnus T., recens perdomita Hispania T., recens ad Regilium lacum accepta clades L., inter recens domitos Isauros S. fr., coria recens detracta S. fr., corpora nova et recens nata Lact., animalia recens edita Lact.

Opomba: Abl. sg. recentī, pesn. včasih ĕ: O.; nom. pl. recentia, gen. recentium, pesn. včasih -um: H., Sil. — Od tod adv. recenter: recenter capti turdi Pall., recenter lecta poma Pall.; superl. recentissimē res nedavno, prav pred kratkim (nedavnim), res otódi: res recentissime gestae Iust. prav pred kratkim, quam recentissime stercorato solo Plin.

recién pred kratkim, nedavno, novo; ameriška španščina nenadno, nepričakovano; ameriška španščina šele

los recién casados novoporočenca
nieve recién caída sveže zapadel sneg
pan recién hecho (ali cocido) sveže pečen kruh
el recién nacido novorojenček; (fig) novopečenec
recién ordeñado pravkar pomolzen (mleko)
la recién parida otročnica
el recién venido novoprišlec
¡recién pintado! sveže pleskano!
recién empezaba (Am) on je šele začenjal
recién cuando (Am) prav ko
¿recién ahora vienes? (Am) šele zdaj prihajaš?
¡recién puede mirar V.! (Am) kar poglejte!

réč (-í) f

1. cosa; oggetto:
reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

2. živa reč pren. essere vivente:
vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

5. (v medmetni rabi)
nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)

rêči decir

nobene besede ne reči no decir nada, no decir (ni) una palabra
ne da bi rekel (kako) besedo sin decir nada, sin decir una palabra
reči komu hvala za kaj dar a alg las gracias por a/c
reči da (ne) decir que sí (que no)
recimo 50 peset digamos 50 pesetas
kaj sem hotel reči? ¿qué iba a decir yo?.; ¿qué quería decir yo?
človek bi rekel se diría
karkoli se utegne reči por más que se diga; dígase lo que se diga
proti temu ni kaj reči no hay reparo que poner a eso, no hay inconveniente en ello
tega mi ni treba reči! (komu to pravite?) ¡a mí me lo va a decir usted!
lahkó rečete (recite), kar hočete puede usted decir lo que quiera
kaj hočete s tem reči? ¿qué quiere usted decir con eso?; ¡explíquese usted!
to se (pa) že nekaj reče eso ya es algo
ničesar si ne pustiti reči no atender a razones, no hacer caso de nadie
ne si pustiti dvakrat reči no dejar que se le diga una cosa dos veces
pri sebi (tiho) reči decir entre (ali para) sí
ne vem, kaj naj k temu rečem no sé qué me diga
toliko lahkó rečem, da ... sé decir que...
in zdaj še kdo reče ... y aún hay quien dice...
kot se reče como suele decirse, f como dijo el otro
kako se reče v španščini? ¿cómo se dice en español?
reci in piši (= nič manj kot) nada menos que
tako rekoč por decirlo así, digámoslo

Rēgium -iī, n Régij

1. star trg Bojcev v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti med Modeno in Parmo (zdaj Reggio): Brutus in Ci. ep.; med gradnjo Emilijeve ceste je konzul Mark Emilij Lepid ta trg razširil in povzdignil v mesto, ki se je po njem imenovalo Regium Lepidum Lepidov Regij: T. — Od tod Rēgiēnsēs -ium, m Régijci, preb. mesta Regij: Ci. ep.

2. včasih pisano tudi Rhegium (Ῥήγιον), mesto v Brutiju na južnem koncu Italije nasproti Mesane (zdaj Reggio): Ci., S., L., T.; v obl. Rēgion: O. — Od tod adj. Rēgīnus 3 régijski: ager Ci., litora Sil.; subst. Rēgīnī -ōrum, m Régijci, Regín(c)i: Ci. idr.