Franja

tih (-a, -o) leise; očitek, pogreb, trenutek, noč, ura, veselje: still; čisto: ganz leise, stockstill, totenstill, nachtstill; (brezšumen) lautlos; (nem) stumm; očitek: unausgesprochen
tih kot miška mucksmäuschenstill, mäuschenstill, still wie eine Maus
tihi družabnik stiller Gesellschafter, stiller Teilhaber
tih sporazum stillschweigende Übereinkunft
biti tih leise sein, still sein
tiha demonstracija der Schweigemarsch
tiha molitev das Stillgebet
tiha voda ein stilles Wasser
tiha voda bregove dere stille Wasser sind/gründen tief
tihe sanje množina der Wunschtraum
tihe želje množina das Wunschdenken
na tihem insgeheim, in der Stille, kaj pokopati: ohne Sang und Klang

tȉh -a -o, dol. tȉhī -ā -ō komp. tȉšī -ā -ē tih: govorio je -im glasom; bio je tih čovjek; liti -e suze; pekla se na -oj vatri ekspr. bila je dolgo in nenehno v nevarnosti, zadevala jo je nesreča za nesrečo; -a voda brijeg, breg dere (roni) tiha voda bregove spodjeda; Tihi ocean, Tihi okean

tíh still, noiseless, silent; (miren) quiet, tranquil; (utišan) hushed; (nem) silent, mute, dumb; (redkobeseden) (a man) of few words, taciturn

Tihi ocean the Pacific (Ocean)
tíha bolečina silent grief
s tíhim glasom in a low voice, in a subdued tone
tího družabništvo sleeping (ZDA silent) partnership
tíhi družabnik sleeping (ZDA silent) partner
tíha maša religija low mass
tíha molitev silent prayer
tíha poroka quiet wedding
tíha sezona dull (ali dead) season
tíh sporazum tacit agreement
tíhe (skrite) rezerve passive reserve, hidden assets pl
tího upanje secret hope (ali hopes pl)
prosimo za tího sožalje! we request your silent sympathy!
tíh kot miš as quiet as a mouse
na tíhem si misliti to think to oneself
na tíhem si svoje misliti to keep one's own counsel (o čem about something)
tíha voda calm (ali smooth) water
tíha voda globoko dere (bregove podira) still waters run deep

tíh tranquille, calme, paisible, silencieux, taciturne

tihi družabnik commanditaire moški spol
tiha družba société ženski spol tacite, (société en) commandite ženski spol
tiha bolečina douleur ženski spol muette (ali sourde)
tiha jeza colère ženski spol rentrée
tiha ljubezen amour moški spol secret
tiha maša messe ženski spol basse
tiha molitev (religija) oraison ženski spol mentale, (duhovnika) secrète ženski spol
tiha noč nuit ženski spol tranquille (ali paisible, silencieuse)
Tihi ocean océan Pacifique
tihi petek Vendredi saint
tihi teden semaine sainte
tihi sporazum accord moški spol tacite
tiha sreča bonheur moški spol paisible
tiho upanje espoir moški spol secret
tiha voda eau ženski spol dormante (ali stagnante)
tiho! silence!, la paix!, chut!
tiho o tem! silence là-dessus!, n'en parlons pas!, familiarno motus!
tiho biti se taire, garder le silence, se tenir coi
tiho govoriti parler bas
na tihem en son for intérieur, secrètement, en sourdine
tiha voda globoko dere il n'est pire eau que l'eau qui dort

tíh (-a -o)

A) adj.

1. piano, sommesso, silenzioso, felpato:
tihi koraki passi silenziosi, felpati
tiha glasba musica sommessa

2. taciturno:
mož je po naravi zaprt in tih ha un temperamento chiuso e taciturno

3. quieto, calmo:
tiha noč una notte calma

4. tacito:
tiho odobravanje consenso tacito

5. impercettibile, sfuggente; strisciante:
vdaja se tihemu pijančevanju si sta abbandonando a un alcolismo strisciante

6. misurato, discreto, sobrio:
tiha eleganca un'eleganza sobria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti tihi teden non parlarsi (tra coniugi)
pren. biti tiha voda essere una gatta morta
tiha jeza rancore
rel. tiha maša messa ordinaria
rel. tiha nedelja domenica di Passione
ekon. tihi družbenik accomandante
tih pomenek confabulazione
geogr. Tihi ocean Oceano Pacifico
tiho pravilo regola tacita
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

B) tíhi (-a -o) m, f, n
na tiho, po tiho, po tihem stopati camminare silenziosamente, alla chetichella
po tihem upa, da se bo srečno izteklo dentro di sé, sotto sotto spera che tutto finisca bene

tíh silencioso; sin ruido ; (molčeč) taciturno; callado ; (nem) mudo ; (bolečina) sordo

tihi družabnik socio m comandatario
tiha maša misa f rezada
tiha molitev (rel) oración f mental
tiha noč noche f tranquila, noche de paz
Tihi ocean (océano m) Pacífico m
tih sporazum acuerdo m tácito
tiha voda agua f mansa, agua estancada
tiho govoriti hablar bajo, hablar quedo
tih se zadržati estar quietecito
tiho! ¡silencio!, ¡chitón!, ¡pst!
bodi tiho! fam ¡cállate la boca!, (otroku) ¡estáte quieto!
tiho o tem! ¡no hablemos de ello!, ¡tendamos un velo!
tiho je kot v grobu no se oye (ni) una mosca
tiha voda globoko dere Dios nos libre del agua mansa

tjȅrati -ām (ijek.), tȅrati -ām (ek.)
I.
1. tirati: on zapovjedi kočijašu da na svu prešu tjera konja
2. poditi: tjerati kokoi iz dvorišta, koga iz kuće; tjerati djecu iz voćnjaka poditi otroke iz sadovnjaka; tjerati živinu s praga poditi kokoši od praga; itus tjera Nijemce odozgo, a mi odozdo
3. gnata, goniti: tjerati stoku na pojilo, svinje na pašu; tjerati zarobljenike u logor gnati ujetnike v taborišče; ovaj mlin tjera voda ta mlin žene voda
4. gnati, poganjati: drvo tjera pupoljke, lišće; tjerati bicikl nogama
5. siliti, priganjati: majka me tjera da se udam
6. preganjati, loviti: tjerati lopova, leptire
7. prinašati na tovorni živali, privažati, dovažati: tjerati žito u mlin, robu na pijacu; stari su mu se naputovali tjerajući luč i katran tamo u Beograd
8. preganjati, zasledovati: znaj da ću te tjerati do božje kuće
9. siliti, s silo spravljata: ne tjeraj me u bjesnilo; kćer i zeta tjerati u prosjake spravljati med berače
10. uganjati: tjerati šale, luksuz, politiku; političari tjeraju svoje strančarstvo do skrajnjih granica
11. nabijati: tjerati obruč na bačvu
12. nesti: ova puška daleko tjera
13. tjerati inat kljubovati; tjerati parnicu pravdati se; tjerati mak do kraja gnati stvar do konca; tjerati kera razuzdano živeti; tjerati vodu na svoj mlin, na svoju vodenicu napeljevati vodo na svoj mlin; tjerati klin klinom izbijata klin s klinom; klin se klinom tjera; tjerati lisicu pa istjerati vuka; tjerati kome dušu na lakat nenehno koga siliti na kaj, mučiti koga; tjerati koga u laž postavljati koga na laž; tjerati svoje delata po svoji volji; lijek tjera na znojenje po tem zdravilu se potiš; tjeraj! pojdi!
II. tjerati se
1. goniti se (mačka, zajklja, psica): jurila je za njim kao kučka kad se tjera
2. tiščati (na stran): tjera me napolje
3. poditi se: tjeraše se po polju široku
4. izbijati se: klin se klinom tjera
5. on niti se tjera niti se vodi z njim ne veš kaj početi

tlačn|i (-a, -o) tehnika Druck- (regulator der Druckregler, bat der Druckkolben, kontakt der Druckkontakt, kotel der Druckkessel, ležaj das Drucklager, lom der Druckbruch, Druckkollaps, preskus der Druckversuch, priključek der [Druckanschluß] Druckanschluss, val die Druckwelle, ventil das Druckventil, vod die Druckleitung, cev das Druckrohr, črpalka die Druckpumpe, kabina die Druckkabine, komora die Druckkammer, napetost die Druckspannung, obremenitev die Druckbelastung, die Druckbeanspruchung, posoda der Druckbehälter, die Druckflasche, trdnost die Druckfestigkeit, višina die Druckhöhe, voda das Druckwasser, vzmet die Druckfeder, stikalo der Druckschalter, barvanje das Druckfärben, mazanje die Druckschmierung, polnjenje goriva die Druckbetankung, stikalo der Druckwächter, der Druckluftschalter)
tlačno trden druckfest

toaléten toilet(-)

toalétni artikli, potrebščine toilet requisites pl, toiletries pl
toalétna garnitura toiletry set; toilet service
toalétno mleko skin milk
toalétno milo toilet soap
toalétni papir toilet paper
toalétna mizica dressing table, ZDA dresser
toalétni puder toilet powder
toalétno zrcalo dressing-glass
toalétna voda toilet water

toilet [tɔ́ilit] samostalnik
kopalnica, umivalnica; stranišče; pribor za osebno telesno nego, za lepšanje; toaletna mizica; toaleta, fina obleka; oblačenje, obleka, kostim; garderoba

to make one's toilet urediti se, olepšati se, opraviti toaleto
toilet case popotni neseser
toilet glass toaletno zrcalo
toilet paper toaletni papir
toilet powder toaletni puder (za obraz)
toilet service toaletna garnitura
toilet soap toaletno milo
toilet table toaletna mizica
toilet water toaletna (kozmetična) voda

tok¹ [ó] moški spol (-a …)

1. vode: der Strom, die Strömung, das Strömen
rečni tok der [Flußlauf] Flusslauf, Lauf (spodnji Unterlauf, zgornji Oberlauf)
tok lave der [Lavafluß] Lavafluss, Lavastrom
morski/oceanski tok Meeresströmung
nasprotni tok Gegenströmung
obalni tok Küstenströmung
tok podtalnice Grundwasserstrom
podvodni tok Unterströmung
povratni tok der [Rückfluß] Rückfluss, das Zurückfließen
tok talne vode der [Grundwasserzufluß] Grundwasserzufluss
vodni tok Wasserstrom, (tekoča voda) der Wasserlauf
geografija Brazilski tok Brasilstrom
gornji tok Labe die obere Elbe
Kalifornijski tok Kalifornischer Strom
Kanarski tok Kanarienstrom
Labradorski tok Labradorstrom
Perujski tok Humboldtstrom, Perustrom
Severni ekvatorialni tok Nordäquatorstrom
Zalivski tok Golfstrom
proti toku gegen den Strom (tudi figurativno), gegen die Strömung
vleka ladje proti toku das Treideln
vožnja proti toku die Bergfahrt
s tokom mit dem Strom (tudi figurativno), mit der Strömung
plovba s tokom das Triften
pluti s tokom triften

2.
figurativno doživljajski tok Erlebnisstrom
tok misli Gedankenstrom, der [Gedankenfluß] Gedankenfluss (prekinitev miselnega toka medicina das Gedankenabreißen)
tok priseljencev Einwanderungsstrom
tok prometa der [Verkehrsfluß] Verkehrsfluss

3. figurativno (struja) die Strömung

top|el [ô/ó] (-la, -lo)

1. warm
še topel kruh ipd.: ofenwarm, figurativno novica: brühwarm
živalstvo, zoologija -warm (s stalno toplo krvjo gleichwarm, nestalno topel wechselwarm, žival z nestalno topo krvjo der Wechselwarmblüter)
topla hrana warmes Essen
topla kuhinja warme Küche
Wärme-, Warm- (sneg der Warmschnee, doba die Wärmezeit, fronta die Warmfront, kopel das Warmbad, obdobje die Warmzeit, oblikovanje die Warmformung)

2. (prisrčen) pozdrav ipd.: warm, heiß, človek: warmherzig
toplo priporočiti wärmstens empfehlen

3. volna, odeja: (topel in mehek) kuschelig, mollig
|
držati na toplem/ohranjati toplo warm halten, na štedilniku: warm stellen ➞ → topla jama, topla malica, topla voda, topli rastlinjak, topli zrak, toplo vreme

transparent, e [trɑ̃sparɑ̃, t] adjectif prozoren; prosojen; figuré ki ga je labko spregledati

d'une façon transparente jasno
eau féminin transparente, tissu masculin, verre masculin transparent prozorna voda, tkanina, steklo
allusion féminin transparente namigovanje, ki ga je lahko razumeti, spregledati
avoir un teint transparent imeti prosojno polt

traverser [travɛrse] verbe transitif prečkati, iti čez, prekoračiti; prevoziti, preplavati; teči skozi; iti, voditi (quelque chose skozi kaj); prekrižati, preprečiti (načrt); prebroditi (krizo); verbe intransitif ležati počez (tram); prečkati, iti čez

traverser la rue, la rivière prečkati, iti čez ulico, čez reko
traverser la foule utreti si pot skozi množico
l'eau traverse la toile voda gre skozi platno
une idée m'a traversé l'esprit ideja mi je šinila v glavo
la Seine traverse Paris Sena teče skozi Pariz

tŕd hard; flinty, adamantine; solid; rigid, stiff; (odporen) resistant, resistent; (krut) hardhearted; (nepopustljiv) unyielding, inflexible, unbending

tŕd boj fierce fight
tŕdi časi hard times pl
tŕdo delo hard work
tŕde besede harsh words pl
tŕda glava thick (ali stupid, dense) head
tŕd les hardwood, firm wood
tŕd (neusmiljen) kot kamen as hard as the nether millstone
tŕd oreh (figurativno) a hard nut to crack
tŕde poteze (v obrazu) stern features pl
tŕd prepečenec, dvopek hard tack
tŕdega srca hard of heart
tŕd (hud) udarec a hard blow
tŕda usoda hard lot, cruel fate
tŕda voda hard water
tŕdo življenje hard life
biti tŕd od strahu to be scared stiff
za denar je trda (figurativno) money is tight
zanj je potrebna tŕd roka he needs a firm hand
trda mi prede za denar (figurativno) I am short of money
trda mu prede (figurativno) it will go hard with him
postati tŕd to harden, to grow hard

tŕd (-a -o)

A) adj.

1. duro:
trda postelja letto duro
trda tla pavimento duro
trda koža pelle dura
trdi sir formaggio duro
trda platnica copertina cartonata

2. pren. (težaven) duro, penoso, faticoso, fondo:
trdo življenje vita dura
trda revščina miseria nera

3. pren. (brezčuten) insensibile, freddo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trda tema oscurità profonda, buio pesto
delati do trde noči lavorare fino a notte inoltrata, fonda
pren. trd oreh za nekoga osso duro per qcn.
biti trd essere alticci
trd, okoren jezik una lingua goffa, rozza
biti trde glave avere la testa dura
šport. igrati trdo igro praticare un gioco duro
imeti trdo kožo avere la pelle dura
potrebovati trdo roko aver bisogno di una mano dura, severa
vladati s trdo roko governare con mano dura
iti skozi trdo šolo življenja aver avuto vita dura
biti trdega srca essere spietati, inflessibili
pog. štedilnik na trdo gorivo stufa a combustibile solido
trd od strahu irrigidito dallo spavento
trda droga droga pesante
trda gradacija forte gradazione
metal. trdi svinec lega piombo-antimonio
trda kovina metallo duro
trda spajka (trdi lot) lega per brasatura
anat. trda mrena dura madre
kem. trda voda acqua dura
med. trdi čankar ulcera dura
anat. trdo nebo palato duro
inform. trdi disk disco rigido
bot. trdi les legno duro
lingv. trdi znak carattere, segno duro
agr. trdo žito grano duro

B) tŕdi (-a -o) m, f, n
trda mu prede fa una vita dura
trda gre komu è al verde, a corto di denaro
spati na trdem dormire sul duro
v trdo kuhano jajce uovo sodo
udariti z nečim trdim battere con un oggetto contundente

tŕd duro; rudo (tudi fig) ; endurecido ; (trden) firme, sólido ; (naporen) penoso ; (strog) riguroso, severo ; (brezčuten) insensible ; (težaven) difícil, dificultoso, arduo

trde besede palabras f pl duras
trd boj combate m encarnizado
trdi časi tiempos m pl difíciles (ali duros)
trdo jajce huevo m duro
trda kazen castigo m severo
trd kruh pan m duro
trda usoda cruel destino m
trda resnica verdad f cruda
trda voda agua f cruda (ali gorda)
trda zima invierno m crudo (ali riguroso)
trdo življenje vida f dura
biti trd s kom ser duro con alg
biti trde glave tener la cabeza dura
to je trd oreh (fig) es un hueso duro de roer
to bo trd oreh zame me veo negro para conseguirlo

trdnina samostalnik
fizika (trdna snov) ▸ szilárd anyagSnovi v trdnem agregatnem stanju imenujemo tudi trdnine. ▸ A szilárd halmazállapotú anyagokat szilárd anyagoknak is nevezzük.
Snovi delimo po agregatnem stanju na trdnine, kapljevine in pline. ▸ Az anyagokat halmazállapotuk alapján szilárd, folyékony és gáz halmazállapotú anyagokra osztjuk.
V naravi je voda lahko kapljevina, plin, pa tudi trdnina v obliki snega ali ledu. ▸ A természetben a víz lehet cseppfolyós anyag, gáz, de szilárd anyag is hó vagy jég formájában.

trepidus 3 (iz *trepo-dos, indoev. baza *trep- capljati, cep(e)tati, taptati, stopati; prim. skr. tr̥práḥ, tr̥pálaḥ nagel, vihrav, nestanoviten, gr. τραπέω drozgam (mečkam, meljem) grozdje, lat. tremō, sl. trepetati, trepati)

1. nemiren, zbegan, vznemirjen, vzburjen, razburjen, zmeden, bloden, plašen, boječ se, plah, tudi nagel, hiter, vihrav, neurejen, divji ipd.: o stvareh: Lucr., Sen. tr. idr., ferrum in trepidā (razburkan, valovit, valoveč, kipeč) submersum sibilat undā O.; enalaga: unda trepidi aheni V. voda v kipečem kotlu, fuga L. brez reda, neurejen, divji, certamen H., cursus V., pes, os, vultus O., oculi Sen. ph.; o živih bitjih: civitas L., curia maesta ac trepida L. zbegana, ki si ne zna pomagati, Dido V., apes V.; z abl. causae: omnes motu trepidi S., formidine trepidus V.; pesn. z obj. v gen. (zaradi česa): Sil., Stat. idr., trepidus admirationis T., rerum suarum L., illae intus trepidae rerum per cerea castra discurrunt V. boječ se za svoje … , religionis Ap., trepide concursans Ph., trepide castra relinquere L., trepide anxieque certare Suet.

2. enalaga vznemirljiv, poln vznemirjenja, vznemirjajoč, nemiren, begajoč, nevaren, nevšečen, neugoden: litterae Cu., nuntius Iust. nesrečno poročilo, poročilo o nesreči, senatus in trepidis rebus dictatorem dici iubet L. v burnih (nemirnih) časih, Tullus in trepidā re XII vovit Salios L., res trepidae S. povsod (ena sama) zmeda, metus O., vita T. v nevarnosti se nahajajoče, ogroženo.

trobenta samostalnik
1. (glasbilo) ▸ trombitaMoje besede je preglasil zvok trobente. ▸ Szavaimat túlharsogta a trombita hangja.Vsi člani družine znajo igrati trobento, rog in pozavno. ▸ A család minden tagja tud trombitán, kürtön és harsonán játszani.
Sopomenke: trobilo
Povezane iztočnice: navijaška trobenta, pikolo trobenta, baročna trobenta, jazz trobenta, gasilska trobenta, vojaška trobenta, žepna trobenta

2. (glasbenik) ▸ trombita, trombitásNa koncertu bo nastopil tudi trio trobent. ▸ A hangversenyen egy trombitatrió is fellép.
Uprizorili smo pravo kraljevsko dobrodošlico: pred njima so hodile trobente in fanfare ter zastavonoše z angleško, italijansko in venezuelsko zastavo. ▸ Igazi királyi fogadtatásban részesítettük őket: trombiták és fanfárok haladtak előttük, valamint zászlóvivők angol, olasz és venezuelai zászlókkal a kezükben.

3. (igranje trobente) ▸ trombita-, trombitaŠtudij trobente je končal na glasbeni akademiji v Ljubljani. ▸ Trombitatanulmányait a ljubljanai Zeneakadémián végezte.Ko sem bil star dvanajst let, sem se začel učiti trobento, to pa zato, ker izhajam iz glasbene družine. ▸ Tizenkét éves koromban elkezdtem trombitálni tanulni, mégpedig azért, mert zenész családból származom.
4. (goba) ▸ trombitagomba
Če ste nabrali lisičke ali trobente, jih lahko nanizate na vrvico in obesite, da se sušijo na zraku. ▸ Ha rókagombát vagy trombitagombát szedett, akkor zsinórra felfűzve kiakaszthatja őket a levegőre, hogy száradjanak.
Trobent sicer nisva našla, sva pa vsak nabrala lepo porcijo gob. ▸ Trombitagombát ugyan nem találtunk, de mindketten szedtünk egy-egy szép adag rókagombát.
Povezane iztočnice: črna trobenta, mrtvaška trobenta, žolta trobenta

5. (izpušni sistem) ▸ kipufogódobBistvena vizualna razlika je pri zadku, saj opazovalec ne uzre dveh ločenih trobent, ampak značilen dizlov izpušni sistem. ▸ A fő vizuális különbség a hátsó részen látható, ahol a megfigyelő nem két különálló kipufogódobot, hanem egy jellegzetes dízel kipufogórendszert lát.

6. (o zvoku ali obliki trobente) ▸ trombitaSestrična je slike spravila na podstrešju, kjer jih je uničila voda, nekatere pa je dala otrokom, da so si iz njih naredili papirnate trobente. ▸ Az unokahúga a képeket a padláson tárolta, ahol tönkretette őket a víz, néhányat közülük pedig a gyerekeknek adott, akik papírtrombitákat készítettek belőlük.
Ustnice so se mu zaoblile v gumijasto trobento in iz nje se je ulil zveneč tok besed. ▸ Ajkai gumitrombitává kerekedtek és zengő szóáradat tört ki belőlük.

7. (o propagandi) ▸ harsona, szócső, szólamEn sam primer pomnimo, ko je v političnih debatah povzdignil glas, pa je bil še vedno tišji kot znamenite parlamentarne trobente. ▸ Egyetlen olyan példára emlékszünk, amikor egy politikai vitában felemelte a hangját, és még akkor is halkabb volt, mint a híres parlamenti megmondóemberek.
Ko politične trobente molčijo, naj govore dejanja. ▸ Amikor a politikai harsonák hallgatnak, akkor beszéljenek a tettek.
Sopomenke: trobilo